"Zelo dolga življenja niso nek oddaljen privilegij generacij v daljni prihodnosti, ampak verjetna usoda večine ljudi, ki živijo v razvitem svetu," meni Kaare Christensen iz skupine danskih raziskovalcev, ki je izvedla raziskavo. "Če se bo življenjska doba še naprej daljšala po sedanjih stopnjah, bo večina otrok, rojenih v bogatih državah po letu 2000, dočakala 100 let," ugotavljajo raziskovalci.

Že zdaj lahko zaradi manjše smrtnosti pri porodih tri četrtine novorojencev pričakuje, da bodo dočakali starost 75 let, tudi če se splošni zdravstveni pogoji ne izboljšajo, namigujejo podatki iz držav, kot sta Švedska in Japonska.

Pomembne družbene posledice
Raziskovalci so kot vzorčni primer izbrali Nemčijo in ugotovili, da bo njena populacija do leta 2050 bistveno manj številčna in predvsem starejša. To stanje je zdaj po mnenju raziskovalcev značilno za bogate države.

Omenjene spremembe pa bodo imele precejšnje ekonomske, socialne in politične posledice. Zlasti bodo narasli stroški pokojninskih in zdravstvenih blagajn, ki jih bo morala nositi čedalje manjša delovna populacija. Nekatere države se s tem že spopadajo z daljšanjem delovne dobe, kar je po mnenju raziskovalcev modra strategija.

"Če bi več 60- in 70-letnikov že zdaj delalo več, bi vsi skupaj delali manj. Prvi rezultati kažejo tudi, da bi krajši delovni čas lahko prispeval k še boljšemu zdravju in daljšemu življenju," pravijo raziskovalci.

Težave so, a pridejo kasneje
Raziskali so tudi splošno prepričanje, da je velik porast starih ljudi in z njimi povezanih stroškov posledica pomoči čedalje večjemu številu kronično bolnih, ki zato preživijo dlje. Ugotovili so, da ljudje, ki doživijo starost 85 let, sicer imajo bolezni, kot je artritis, a jim te življenje otežijo šele v kasnejšem obdobju življenja.