S 15. marcem se običajno uradno zaključi zimska služba, ki je v stalni pripravljenosti od 15. novembra, ko plužilci praviloma na cesto zapeljejo, ko zapade več kot tri centimetre snega. V spomladanskih dneh nato sledi čiščenje cestišč, popravilo lukenj in drugih poškodb vozišča. A letos bi se znalo pri sredstvih za popravila zaplesti, saj občine podjetjem, ki imajo koncesijo za vzdrževanje občinskih cest, v večini namreč plačujejo fiksen znesek za letno in zimsko vzdrževanje. Letos pa so se v veliki večini zaradi dolge zime odločile zimsko službo še podaljšati, v na primer v Mariboru vse do aprila, v Ljubljani do 19. marca, v Celju do 20. marca ...

V slogu Kavlja 22 to pomeni, da ostrejša, kot je zima in več kot je zimskih posredovanj in tudi poškodb na cesti, manj denarja ostane za popravila občinskih cest v preostanku leta.

Foto: Nino Verdnik Pluženje snega Denar za november in december porabili že začetek leta

"Ker se je že na začetku leta porabil del sredstev, ki je bil rezerviran za izvajanje zimske službe v novembru in decembru 2018, bodo vzdrževalna dela na cestah najverjetneje deloma okrnjena," tako priznavajo v celjskem javnem podjetju Vodovod-kanalizacija in dodajajo, da bodo kljub temu storili vse, da bi uresničili čim večji del letnega vzdrževalnega programa. Poleg saniranja zimskih poškodb na voziščih in ostalih prometnih površinah - ocenjujejo, da je zaradi preteklih ukrepov teh letos sicer manj - njihove zadolžitve vključujejo tudi košnjo trave ob cestah, čiščenje jarkov in brežin, popravila jaškov, prometnih znakov, robnikov, polaganje novih asfaltnih prevlek, obnovitev barv na talnih oznakah ...

V primerjavi s prejšnjimi leti v Celju ocenjujejo, da so porabili dvakrat več kot v preteklih letih. Stroški zimske službe so letos znašali 775.000 evrov oziroma dobrih 100.000 evrov več, kot je bilo predvideno. Večji del teh sredstev so v Celju porabili od 1. januarja do 20. marca, od tega večino februarja, in sicer 382 tisočakov, ko so bile temperature kar triindvajset dni pod ničlo in so nastajale zaradi poledice ter snega na cestah izjemne razmere.

Meteorologi agencije za okolje so izračunali, da je zima 2017/2018 postregla s padavinami med 130 in 240 odstotkov dolgoletnega povprečja, na ravni celotne države je bil odklon okrog 73 odstotkov. Zima je bila četrta najbolj namočena od leta 1961, bolj namočene so bile zime 1976/77, 2013/14 in 2008/2009.

V štajerski prestolnici so poiskali dodatna sredstva

V podobni zagati bi se lahko znašel tudi mariborski Nigrad, ki je za zimsko službo porabil kar 2,23 milijona evrov, med tem ko so se ob lanski mili zimi lahko pohvalili z 1,45 milijona stroški. A ker mariborska občina ni računala na višje stroške, je morala že za del pokrivanja zimskih stroškov izvesti rebalans proračuna in na Nigradu računajo, da bo nekaj od teh dodatnih sredstev namenjenih tudi za vzdrževanje.

"Mestna občina Maribor je za sanacijo pozimi poškodovanih vozišč z asfaltnimi prevlekami iz proračuna namenila 1.184.000 evrov, verjetno pa se bodo sredstva iz tega naslova s potrjenim rebalansom še nekoliko povečala," nam je pojasnil vodja službe javne prometne površine Nigrad Jože Planinc, ki še dodaja, da drži, da so tako kot vsako zimo vsled obilnih snežnih padavin, velike porabe posipnih materialov in izrazitih temperaturnih razlik, nastale poškodbe na javnih prometnih površinah.

Foto: Anže Petkovšek Sneg na ljubljanskih ulicah. V Ljubljani in Kranju računali tudi na ostre zime

Pomanjkanje sredstev pri vzdrževanju cest pa se vsaj po zagotovilih občinskih uprav ne bi smelo čutiti v Ljubljani in Kranju kljub hudi zimi.

"Za vzdrževanje občinskih cest Mestne občine Kranj je bilo v letu 2018 namenjenih 2,1 milijona evrov. Sredstva so planirana na način, ki omogoča vzdrževanje brez prerazporejanja zaradi morebitnih hujših zim," nam je pojasnila Mendi Kokot s kabineta kranjskega župana in dodala, da bodo v primeru prevelikega zaostanka pri vzdrževalnih delih, kot so smoljenje, obnova prometne signalizacije, menjava robnikov ter izdelava klančin na prehoid, to upoštevali pri pripravi prihodnjih proračunov.

V Ljubljani koncesijska pogodba za vzdrževanje cest na letni ravni znaša 12.097.766,64 evra in tako kot v drugih občinah vključuje tako celoletno vzdrževanje, od tega je letno za opravljanje dejavnosti zimske službe v okviru koncesije namenjenih 5,4 milijona evrov. Temu znesku so se letos, ko je število dni s sneženjem doseglo 34 dni (povprečje zadnjih 20 zim je 21 dni s sneženjem), približali s porabljenimi 5,16 milijona evri.