V Evropi lahko skupaj najdemo rešitve za energetsko krizo in prihajajočo zimo v luči pomanjkanja ruskega plina preživimo brez redukcij, je po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu dejal slovenski premier Robert Golob. Posledice vojne v Ukrajini in s tem povezana oskrba z ruskimi energenti, zlasti v luči prihajajoče zime, so bile ena osrednjih tem torkovega srečanja Goloba in Scholza.

Golob je ob tem opozoril, da med evropskimi državami obstajajo sinergije, ki jih je moč izkoristiti, da ob ustreznem varčevanju s plinom to zimo prebrodimo brez "prisilnih redukcij". To je zelo zahteven cilj, ki ga mora zasledovati celotna EU, vendar ga je mogoče doseči, če bomo skupaj delali na tem, je dejal na novinarski konferenci po pogovorih.

Golob se je zavzel za okrepitev naložb v izgradnjo plinovodov in daljnovodov, ker je to po njegovem edini način, da bomo lahko kot Evropa izpeljali zeleni prehod. Pri tem bi lahko povezali "vetrna področja severne Evrope s sončnimi področji južne Evrope" in iz tega naredili zelo močan in stabilen evropski energetski sistem.

Scholz pa je poudaril, da bo treba storiti vse za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri dobavi energije, kar je povezano z izgradnjo potrebne energetske infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. Pri tem je prav tako poudaril pomen oskrbe z obnovljivo energijo, zlasti vetrno in sončno energije, ki imata za obe državi pomembno vlogo. O tem sta se s slovenskim premierjem zelo podrobno pogovarjala, je dejal nemški kancler.

Evropa bo morala biti solidarna

Scholz je tudi mnenja, da moramo biti v Evropi solidarni, in Nemčija bo delovala temu ustrezno. "Prepričan sem, da nam bo uspelo," je odgovoril na vprašanje, kako zagotoviti, da se države članice v morebitni krizni situaciji pri dobavi plina ne bodo odzvale z nacionalnega vidika in da vprašanje ne bo razdelilo unije.

Voditelja sta bila tudi enotnega mnenja, da je treba še naprej pomagati Ukrajini - politično, vojaško, človekoljubno in v okviru sankcij, ki so bile uvedene proti Rusiji zaradi njene invazije na to državo.

Proces širitve na Zahodni Balkan "absolutno prepočasen"

Glede širitve EU na Zahodni Balkan sta voditelja Slovenije in Nemčije opozorila, da so države Zahodnega Balkana že 20 let v čakalnici za članstvo v EU, kar je po njunem mnenju predolgo.

Golob je menil, da je treba najti način, kako bodo tudi te države deležne posameznih korakov in predvsem uspehov na poti v EU. "Žal je ta proces, tako kot se je peljal, proces, ki je pripeljal do apatije v teh državah, ker je absolutno prepočasen," je opozoril.

Pri tem je omenil tudi pomen spoštovanja pravne države. "Strinjali smo se, da pri pravni državi ne more biti odpustkov in da je pravna država potrebna vnaprej, ne pa po tem, ko je nekdo že član Evropske unije," je izjavil premier.

Scholz pa je ob tem spomnil, da je bila leta 2003 šestim državam Zahodnega Balkana obljubljena hitra in realistična perspektiva za članstvo v EU, a od takrat se ni veliko zgodilo. Zato želita Nemčija in Slovenija skupaj narediti vse, da ta pristopni proces dobi nov zagon, in da bodo države Zahodnega Balkana lahko kmalu postale članice EU.

To je bil prvi bilateralni obisk Goloba v tujini po prevzemu premierske funkcije. Kot je povedal po srečanju s Scholzem, ni naključje, da je za svoj prvi uradni obisk v tujini izbral prav Berlin, saj je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, vse od priznanja samostojnosti pa tudi "najpomembnejša prijateljica in zaveznica".

Med državama ni nobenih odprtih vprašanj, je še zatrdil Golob, ki ga je na obisku spremljal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Scholz je izrazil zadovoljstvo, da imajo v slovenski vladi partnerja, ki deli in aktivno brani evropske vrednote. Ob tem je tudi izrazil prepričanje, da bosta s slovenskim premierjem odlično sodelovala, zlasti v luči težkih nalog, ki so pred nami in ki jih lahko rešujemo le skupaj, tako v okviru dvostranskih odnosov kot znotraj Evropske unije.

dezurni@styria-media.si