Žilni robot rešuje življenja

Foto: Žurnal24 Prof. dr. Borut Geršak, ki je bil vodja raziskave, in dr. Milenko Stankovič med
Na oddelku za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana so prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju. Posege so opravili na 20 žilah pri več pacientih. Vsi so bili uspešni.
Oglej si celoten članek

"Robot, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije in se pridružuje drugima dvema, ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji nasploh," so nam sporočili iz UKC Ljubljana.

"Gre za pravega robota, torej napravo, ki ne posnema zgolj roke kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja prek vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi inštrumenti. To je mogoče opraviti daleč stran od bolnika, lahko v drugi sobi ali še dlje. Ker se pri omenjenih posegih uporablja tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost pomembna, saj zdravstveni delavci niso izpostavljeni rentgenskemu sevanju," je zatrdil dr. med. Borut Geršak, predstojnik za kirurgijo srca in ožilja.

V ožji ekipi so poleg Geršaka in Stankoviča sodelovali še ameriška strokovnjaka dr. Jean Bismuth in prof. Alana Lumsden, prof. dr. Aleš Blinc, dr. Vinko Boc, dr. Juš Kšela in dr. Boris Robič. Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so bili prisotni številni inženirji in tudi oba ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace.

Strokovnjak poudari, da robot omogoča hitrejše in natančnejše vodenje katetrov in vodilnih žic po telesu, z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj vijugaste predele, oziroma v predele, ki so s klasično tehniko težko dostopni ali pa zahtevajo veliko časa, da se jih doseže.

V povezavi z robotom so bili tudi prvič na svetu uporabljeni specialni katetri in vodila, katerih posebnost je, da jih lahko zdravnik oziroma robot krivi na željo, jih obrača, sprošča in na ta način hitreje in preprosteje prodira prek anatomsko težko ali težje dostopnih predelov.


Uspešni vsi posegi

Posege, ki jih je odobrila Republiška etična komisija, so opravili na 20 žilah pri več pacientih, vsi posegi so bili uspešni. "Poglaviten namen, ki si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala, to je varnost sistema, je bil s tem dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov, ki so preživeli v Sloveniji  14 dni," nam je zatrdila Blanka Šetinc, tiskovna predstavnica UKC Ljubljana.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.