Aleksander Čeferin, zagovornik Ivana Zidarja (I. Z.), je zahteval izločitev sodnice v zadevi Čista lopata.

"O ključni zadevi, torej o tem, ali je policija pri pridobivanju dokazov ravnala zakonito, očitno odloča kar državni sekretar na ministrstvu. Zato se pojavlja dvom o nepristranskosti sodnice," je zahtevo utemeljil Čeferin.

Po več kot polurnem odločanju je sodnica Čeferinovo zahtevo zavrnila. Večina vprašanj zagovornikov pa je ostala še brez odgovorov kriminalista Roberta Slodeja, ker je ta le delno odvezan molčečnosti.

Nič naukov iz Nemčije
Od decembra je znano, da je bil Zidar zaradi jemanja podkupnine v Nemčiji obsojen pogojno.

Brez besed je plačal milijon evrov kazni in se na razsodbo ni pritožil. Zato smo vrhovne tožilce, sodnike in pravosodno ministrstvo vprašali, ali so proučili nemški primer, se pri kolegih pozanimali, kako to, da je njihov sistem tako učinkovit, in morebiti predlagali tudi kakšne izboljšave vodenja postopkov pri težjih oblikah gospodarskega kriminala pri nas.

Na pravosodnem ministrstvu so na naša vprašanja odgovorili zelo naokoli. Povedali so, da nimajo na voljo podatka, kdaj je bil začet kazenski postopek zoper I. Z., niti koliko časa je trajal morebitni predkazenski postopek.

Iz tega je mogoče sklepati, da se o primeru sploh niso pozanimali. V svoj zagovor so sicer zapisali tudi, da niso pristojni "za pridobivanje tovrstnih podatkov od pristojnih organov tujih držav".

Neodločno vodenje
Na vrhovnem državnem tožilstvu so naša vprašanja o tem, ali poznajo nemški sodni postopek zoper Zidarja, očitno kar spregledali. So pa izčrpno odgovorili na to, kaj si mislijo o delu naših sodnikov.

Za aktualni primer sojenja proti Zidarju, Črnigoju in Tovšakovi ocenjujejo, da bi po "vsebinski plati moral teči hitreje".

Na splošno pa menijo, da bi morala sodišča z odločnim vodenjem postopkov preprečiti zavlačevanja začetka sojenja, ki ga z različnimi predlogi pogosto doseže obramba.

Sodišča so učinkovita
Na vrhovnem sodišču so priznali, da je ljubljansko okrožno sodišče o postopku zoper Zidarja v Nemčiji izvedelo iz medijev, nato pa po zaprosilu za dokumentacijo 19. januarja s sodišča v Münchnu to tudi dobilo.

Čeprav so zapisali, da s primerom natančneje niso seznanjeni, so nas vseeno podučili, da "samo dejstvo, da pritožba ni bila vložena, kaže na to, da primerov ni mogoče enačiti" z afero Satex (ki je pred razsodbo zastarala) in da to po njihovem mnenju tudi spremeni našo tezo "o trajanju ali apriorni neučinkovitosti slovenskih postopkov".

Sodniki po abecedi
Pravila. Sodniki, ki dobivajo v razsojanje nek sodni spis, se določajo po abecednem vrstnem redu svojih priimkov.

Če je na isti dan vloženih več zadev, se te najprej razvrstijo po začetnicah priimkov strank ali obtožencev ter se glede na abecedni red začetnic njihovih priimkov dodelijo sodnikom.

Če sodnik ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, se te dodelijo drugim sodnikom.
Foto: Žurnal24 null MINI INTERVJU: Jani Soršak, nekdanji šef urada za varstvo konkurence
Severno od nas so strokovnejši

Zakaj je pravosodnim organom v Nemčiji tako hitro uspelo končati postopek zoper Ivana Zidarja?
V vseh zadevah, ne le kazenskih, so v državah severno od nas pravosodne odločitve učinkovitejše in strokovnejše kot v slovenskem sistemu.

Tudi posameznik, ki je obsojen ali izgubi v neki civilni zadevi, se denimo v Nemčiji zaveda, da ima zelo malo možnosti, da mu uspe s pritožbo, ker je odločitev prvostopenjskega sodišča tako kakovostna.

Ali je ta učinkovitost odvisna tudi od izkušenosti sodnikov?
Procesno vodenje neizkušenih sodnikov na določenih obravnavah je težava. Sploh če je v tako relativno jasni zadevi, kot je Čista lopata, opravljenih že sedem obravnav, prebrali pa so šele obtožnico ter zaslišali obtožence in eno pričo.

Pri nas določeni sodniki preprosto niso primerni za ta položaj, saj je to zanje prej zgolj karierna opcija kot poklic.