Predsednik opozicijske stranke SD, Dejan Židan, je v današnjem spletnem pogovoru v živo o novih predlogih za reševanje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki je potekal kar preko Facebooka, poudaril predvsem pomen sodelovanja in solidarnosti. "Roko k sodelovanju smo vladi ponudili že prejšnji teden, a doživeli kar nekaj 'hladnih tušev'. Ta teden bomo skušali to popraviti in če uspemo, bomo lahko tvorno sodelovali dalje," je dejal. 

Kar jih je v stranki najbolj zmotilo, je časovna nedoločenost ukrepov, zato so opozorili, da mora biti recimo ukrep omejevanja gibanja določen le za dva tedna z možnostjo podaljšanja (o kateri bi ponovno glasovali), ne pa do preklica. Opozorili so tudi na to, da je vlada "pozabila na samozaposlene".

Poleg tega moramo "ohraniti delovna mesta, sposobnosti gospodarstva ter trajnostno modernizirati družbo," meni Židan.

Možnih ukrepov je več

Po njegovem je možnih ukrepov več, med drugim tudi "hibernacija" - vmesno obdobje, ko se začasno zamrzne delovanje. Ta ukrep bi se, kot pravi Židan, lahko nanašal tudi na društva, zadruge in ostale podobne ustanove. 

Poraja se tudi vprašanje, kaj storiti s t. i. "helikopterskim denarjem" ECB za izhod iz trenutne krize zaradi koronavirusa. Židan je predlagal, naj se ga porabi za tiste, ki so trenutno brez dela, poleg tega pa moramo po njegovem "ohraniti vse, kar je potrebno, porabiti finančno injekcijo za likvidnost, za nadaljnje načrte. Z novim načrtom bi prišli do bolj trajnostne Evrope, kjer se pomaga ljudem".

Obenem je pozval tudi, naj bomo pozorni na represivne ideje. "Je vojska nujna? Ljudje bodo sledili navodilom stroke, če bomo do njih spoštljivi. Imamo policijo, mestna redarstva, usmeritev uporabe vojske ne sodi v trenutno situacijo. Trenutno ni pritiska migrantov na meji, zato tudi ni treba, da se ga umetno ustvarja. Z aktivacijo vojske je treba biti bolj previdem, saj takšni ukrepi strašijo ljudi," je še poudaril Židan.

"Novinarske konference so se spremenile v sporočila za javnost"

Na vprašanje, če je upokojencem v tem trenutku smiselno odobriti dodatek k pokojninam, je Goran Forbici, direktor CNVOS, odgovoril, da "s tem ni nič narobe". Meni pa, da bi lahko mejo 800 evrov vseeno nekoliko znižali, recimo na 700 evrov. 

Opozoril je, da so nevladne organizacije izpadle iz programov pomoči. "Nobena oblast ni imuna na zlorabo, strah obstaja, ker že imamo dve izkušnji z vlado trenutnega premierja, tudi takrat smo lahko zasledili protidemokratične tendence, prejšnji teden pa smo nevladne organizacije izpadle iz ukrepov. Prehitro bi bilo obsojati, da je bilo to namerno, saj mislim, da je do tega prišlo zaradi časovne stiske, poleg tega je ukrep prišel z ministrstva za gospodarstvo. Ne glede na to pa moramo biti pozorni," je pozval. Dodal je, da morajo ukrepi veljati za vse, ki so v trenutni krizi prizadeti.

Spomnil je še na ukrep vlade, ki prepoveduje novinarjem, da se udeležijo novinarskih konferenc. "Potem to niso več novinarske konference, temveč sporočila za javnost. Dolžnost vlade je, da na vprašanja odgovarja in pojasnjuje svoje ukrepe, drugače ni legitimna," je dodal.

Tistim, ki najbolj trpijo, bi ponudili takojšnjo pomoč

Gorazd Prah, politični inovator in svetovalec poslanske skupine SD, pa je dejal, da "mnogi trenutno situacijo primerjajo z vojno, a bi bila boljša primerjava požar, saj hiša še gori in so v njej ujeti ljudje". Meni, da vladni ukrepi niso dovolj in da bi morali tistim sektorjem, ki najbolj trpijo, ponuditi takojšnjo pomoč. 

"To, kar nas čaka, ne bo tako hitro minilo, pravijo strokovnjaki, s tem bomo živeli," je opozoril Prah, ki je dodal še, da morajo zdaj vsi prizadeti dobiti signal, da bodo njihove potrebe naslovljene, da se ne poruši zaupanja v državo.

dezurni@zurnal24.si