"Česa takšnega ne pomnimo," so besede, s katerimi se je velikokrat začelo opisovanje ledene ujme, ki je v začetku meseca ohromila velik del države. A vsekakor ne gre za katastrofo, ki se je zgodila prvič. Med Postojnčani so po spletni pošti zaokrožili zapisi iz slovenskega literarnega mesečnika Dom in svet, ki je o podobni nesreči na Notranjskem poročal januarja leta 1900. Žledolom je prizadel Notranjsko v noči na 15. december 1899.

"Ne pomni sedanji človeški rod take nesreče na drevju, kakor je zadela v noči 14. na 15. grudna prošlega leta Pivko in Vremsko dolino na Notranjskem. To je katastrofa, ki se ne pripeti v toliki meri niti vsako stoletje. Ta katastrofa je t. zv. "žled", kateri je pokončal v tej noči 95% dreves v omenjeni pokrajini."

Tako so zapisali v reviji, ki je sicer veljala za izrazito literarno, izhajala pa je med letoma 1888 in 1944. Izvod hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, dostopen pa je tudi prek spleta.

"Lahko je torej umeti, da se je vse lomilo: lomile so se veje od debel, lomila so se drevesa kar čez sredo debla; druga je zopet ovilo, semtertje je celó drevo vzdignilo iz tal."

Članku so priložene fotografije polomljenega drevja na Pivškem, ki so kot črno-bela različica fotografij na istem območju izpred dveh tednov.

Opustošenje, ki ga je v preteklih tednih žled povzročil v skoraj polovici slovenskih gozdov, sicer občutno presega škodo iz žledolomov v zadnjih desetletjih, ko je bilo uničene do največ 8% gozdne površine. Za jugozahodni del Slovenije je žled nekoliko bolj značilen. V minulih desetletjih je bilo tam več žledolomov, najhuje pa pomnijo leta 1980.