Novembra lani je začel veljati nov zakon o zaščiti živali, ki je prinesel kar nekaj sprememb, med ključnimi sta gotovo popolna prepoved privezovanja psov in hujše sankcije za povzročitev poškodb in trpljenja iz malomarnosti, še prej, leta 2021, pa je v veljavo stopil zakon, ki prepoveduje usmrtitev zdravih živali v zavetiščih.

Zagovorniki živali so novo zakonodajo pozdravili, a zavetišča zaradi sprejetih sprememb pokajo po šivih, sistemske rešitve pa ni na vidiku. Njihove prakse se razlikujejo, odvisne pa so tudi od števila zaposlenih in prostih mest v zavetišču. V nekaterih zavetiščih skušajo agresivne pse prevzgojiti in jih pripraviti na oddajo, za kar si vzamejo tudi več mesecev, v drugih pa pravijo, da niso prevzgojni center in za to ob vseh drugih nalogah preprosto nimajo dovolj časa.

Ostajajo predvsem večji psi, ki so zahtevnejši za oskrbo

"Zakon o zaščiti živali med drugim navaja, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Leta 2021, ko se je pripravljala sprememba zakona o zaščiti živali in je bilo govora o prepovedi evtanazije zdravih živali, smo zavetišča seznanila predlagatelje zakona, da že po obstoječi zakonodaji ni dovolj mest v vseh zavetiščih, manjkalo je namreč 30 namestitvenih enot. Poleg tega smo jih tudi opozorili na posledice, ki bodo sledile. Vsa naša predvidevanja so se do potankosti uresničila," pravi Dušan Hajdinjak, vodja zavetišča Meli center.

Kot poudarja, vsa zavetišča "pokajo po šivih" zaradi psov, ki jih ne morejo oddati, čeprav jih oglašujejo na vseh mogočih portalih. Hajdinjak pravi, da ostajajo predvsem psi večje rasti, ki potrebujejo več prostora za gibanje in so zahtevnejši za oskrbo.

Pomagajo le redki posamezniki

"Takrat je bilo v medijih ogromno raznoraznih 'ljubiteljev živali', ki so zagotavljali, da smo zavetišča 'težki zaslužkarji', da psov nočemo oddajati, da se bodo nevladniki s področja zaščite živali aktivno vključevali v pomoč pri oddaji in podobno. Danes, dve leti po sprejetju zakona, vseh teh 'ljubiteljev' ni nikjer – razen redkih posameznikov, ki so se trudili že prej, se zavetišča sama trudimo za to, da bi oddali čim več živali," je oster sogovornik.

"Trenutno veljavni zakon je škodljiv za ljudi, predvsem pa za živali, ki se jim jemlje osnovni smisel živalskega življenja – z bedasto zakonodajo."

Dušan Hajdinjak, vodja zavetišča Meli center

Bivanje psa v zavetišču po daljšem času postane škodljivo

Ker so njihove kapacitete zasedene, imajo težave z nameščanjem novih živali, ki jih je zaradi spremembe zakonodaje leta 2021 še več, pravi Hajdinjak, ki ob tem poudarja, da slovenska zavetišča sploh niso namenjena dolgotrajni oskrbi psov.

"Vsa zavetišča so registrirana po zakonodaji iz leta 1999, 2003 in 2013. Tudi tukaj nam ni nihče prisluhnil, kar se je pokazalo kot zelo škodljivo," verjame. V zavetišču imajo tako pse, ki tam bivajo že več kot dve leti.

"Bivanje psa v zavetišču po daljšem času postane prej škodljivo kot pa koristno, saj se takemu psu izoblikuje psihološki profil samostojnosti in neodvisnosti, zaradi česar se lahko po posvojitvi pokažejo razni negativni vzorci – od neposlušnosti, nenavezanosti, kakor tudi do sproščanja agresije do novega lastnika, kljub temu da se v zavetiščih enormno trudimo za čim boljšo socializacijo teh živali," pojasnjuje sogovornik.

Foto: Profimedia Mučenje živali Tudi v pesjakih psi umirajo v lastnih iztrebkih

Še bolj oster pa je do zadnje spremembe zakona lani, v kateri se prepoveduje privezovanje psov na verige. "Vse lepo in prav. Pri svojem delu smo videli ogromno psov v pesjakih, kjer so umirali na obroke v lastnih iztrebkih, kakor tudi določene primere na verigah. A pse na verigah se je obravnavalo že v spremembi zakona leta 2021 in po mojem videnju je bila zadeva urejena odlično. Tokrat pa predlagatelj zakona sploh ni vedel, koliko psov je v Sloveniji sploh še na verigah," meni in dodaja: "Če bo začela inšpekcija odvzemati pse z verig, lahko pričakujemo sesutje delovanja zavetišč. Na sprejetje toliko psov zavetišča nikakor nismo pripravljena."

Hajdinjak sicer meni, da se noben pasji mladič ne rodi nevaren, temveč nevarni psi nastanejo zaradi lastnikov ter nepravilne vzgoje. Bi pa, dodaja, zakonodaja morala predvideti obvezno šolanje vseh psov in lastnikov, saj tako nevarnih psov dejansko sploh ne bi bilo več.

Naj zakonodajo piše stroka, ne politika

In kaj pričakuje od letošnjega leta? "Zaradi porasta števila psov in premajhnih kapacitet bomo zavetišča primorana odpovedovati pogodbe določenim občinam, kar se že dogaja in se bo še dogajalo. Naše zavetišče je že moralo odpovedati sodelovanje s tremi občinami. Ker se na nas izvajajo tudi razni pritiski s strani laične javnosti, pa se lahko pričakuje tudi zaprtje kakšnega zavetišča. A to bi pomenilo povratek nazaj, v leto 1999, in da se bo podrlo vse delo, ki je bilo opravljeno do zdaj," skrbi sogovornika, ki močno upa, "da bo začela zakonodajo pisati stroka in ne politika, kot se dogaja zdaj".

Redkokdo želi posvojiti problematičnega psa

V Zavetišču Oskar imajo trenutno še nekaj prostora za namestitev novih živali, a ne vedo, kakšno bo stanje v roku enega leta, pravi Elizabeta Košuta. Zavetišča se namreč polnijo z veliko hitrostjo.

"Vsi vemo, da psi v dolgotrajni oskrbi zavzemajo prostor in glede na število občin, s katerimi imamo podpisane pogodbe, moramo zagotavljati prostor za sprejem najdenih psov in jih moramo sprejeti ob vsakem času. Potem je tukaj problem neodgovornih lastnikov, ki bi pse dali v zavetišče, ker zanje iz različnih razlogov ne morejo več skrbeti. A takšnih psov ne moremo več sprejemati, ker moramo med drugim zagotavljati tudi prostor za odvzete pse s strani inšpekcije," pojasnjuje sogovornica.

Pravi, da imajo odvzeti psi in psi, ki jih lastniki oddajajo, po navadi že določene vedenjske vzorce, ki se jih ne da spremeniti. "Zato se jih zelo težko odda, ker je le malo potencialnih posvojiteljev, zainteresiranih za prevzgojo 'problematičnega' psa."

Tudi Elizabeta Košuta meni, da vlada ni predvidela posledic sprejetega zakona o živalih, saj "zavetišče ni dom upokojencev, kjer naj bi živali živele do smrti".

Foto: Profimedia Mučenje živali Verjame, da bi morala država zagotoviti financiranje ustanov, kjer bodo lahko psi, ki jih ni možno oddati, živeli do konca svojih dni. "Tam bi bili predvsem psi, ki so agresivni ali imajo določene vedenjske vzorce in jih zato nihče ne želi posvojiti," meni.

Sprašuje se tudi, kakšen je smisel življenja v pesjaku do smrti: "Govorimo o zakonu, ki prepoveduje usmrtitev zdravih živali, torej fizično zdravih. Kaj pa psihično? Psi z določenimi vedenjskimi motnjami, pridobljenimi vzorci, slabimi izkušnjami … Ali lahko še vedno govorimo, da je takšen pes zdrav? Koliko pa imamo v Sloveniji potencialnih posvojiteljev, ki so pripravljeni posvojiti psa, ki je bil na prevzgoji?"

Agresivne pse v dogovoru z inšpekcijo uspavajo

Veterinarka v ambulanti Veterinaria Murska Sobota, Nastja Jagličić Korpič, pa pravi, da tudi po spremembi zakona postopajo na enak način kot prej – evtanazirajo le kronično bolne oziroma neozdravljivo bolne pse, pa tudi agresivne pse, ki jih nikakor ne morejo socializirati. "O tem se vedno prej dogovorimo z veterinarsko inšpekcijo," dodaja.

Pred tem skrajnim ukrepom se z njimi ukvarjajo več mesecev, skušajo jih prevzgojiti. A žal niso vedno uspešni. "Nekateri psi, sicer redki, so celo tako nevarni, da jih niti stalnim sprehajalcem ne moreš zaupati, kaj šele, da bi jih dal v posvojitev," pravi.

Kot pojasnjuje sogovornica, je sicer evtanazij pri njih izredno malo. "Obstajajo ljubitelji živali, ki posvojijo pse, starejše tudi od 10 let," dodaja. Je pa zavetišče praviloma zasedeno približno 90-odstotno.

Če po večkratnih opozorilih lastnik ni popravil pogojev za bivanje psa, jih tudi za novega ne bo

"Skoraj polovica nastanjenih psov je v zavetišče prišla zaradi inšpekcijskega odvzema," pravi veterinarka, ki meni, da oseba, ki ji inšpekcija odvzame psa, ne bi smela nikoli več imeti živali.

Obenem pa verjame, da bi morala inšpekcija pred odvzemom psa neodgovornega lastnika večkrat opozoriti, naj slabe pogoje za bivanje psa izboljša, mu nekajkrat izdati globo in šele potem psa odvzeti. "Hkrati pa mu naj izda trajno prepoved imeti novega psa. Če po večkratnih opozorilih lastnik ni popravil pogojev za bivanje psa, jih tudi za novega ne bo," je prepričana.

"Zavetišča niso prevzgojni centri"

Nov zakon o zaščiti živali v Zavetišče za živali Maribor v upravljanju Snage ni prinesel večjih sprememb, saj so imeli že doslej v zavetišču prakso, da zdravih živali niso uspavali, ampak so se vsaki živali trudili najti nov dom in odgovorne skrbnike. Na zasedenost njihovih kapacitet vpliva predvsem naraščajoče število najdenih psov, ki niso mikročipirani in tako njihovi lastniki niso znani, hkrati pa jih nihče ne pogreša. "Zelo se je povečalo tudi število inšpekcijskih odvzemov živali zaradi neprimerne oskrbe ali zapustitve živali s strani lastnika," dodajajo.

Po njihovih izkušnjah zanimanja za posvojitev odraslih, starejših psov skorajda ni, posledično so kapacitete zapolnjene dalj časa.

Foto: Profimedia Mučenje živali Kako pa ravnajo z agresivnimi psi? Kot poudarjajo, je za vsakega psa odgovoren njegov skrbnik in če opazi pri psu agresijo, je njegova odgovornost, da pravočasno ukrepa. Najprej je treba ugotoviti vzrok agresije, nato pa poiskati primerno strokovno pomoč. "Lastniki se morajo zavedati, da oddaja 'agresivnega' psa v zavetišče ni rešitev, saj zavetišča niso prevzgojni centri; prav tako se zaradi opravljanja osnovne dejavnosti zavetišča, to je oskrbe zapuščenih živali, zaposleni ne utegnejo ukvarjati s prevzgojo 'agresivnih' psov."

Boljša rešitev bi bila zagotovo dobrodošla, pravijo, a je po njihovem mnenju treba sistemske rešitve iskati na uvajanju določenih pogojev, ko se nekdo odloči za svojega novega hišnega ljubljenčka, na področju obveznih sterilizacij in kastracij vseh živali ter prepovedi uvoza in proste prodaje živali. "Živali, ki v zavetiščih čakajo na nov dom, je trenutno več kot potencialnih odgovornih posvojiteljev," še pravijo.

nina.sprohar@styria-media.si