"Že 60 let kuham žganje. To je tradicija v naši družini, ki me je je naučil moj stari oče. Tudi sam je kuhal v tem kotlu, ki je star več kot sto let," nam je razložil 80-letni Alojz Mukenauer iz Svečine pri Mariboru, eden od 15.461 malih proizvajalcev žganja, ki jim je Carinska uprava RS (Curs) letos izdala odmerno odločbo.

Za 12,50 evra veliko žganja

Tradicionalna žganjekuha po podatkih Cursa, ki nad to obrtjo opravlja nadzor, sicer upada, vzrok za to pa skoraj zagotovo ni letni pavšalni prispevek, ki za kotle do sto litrov znaša 12,50 evra, za večje pa 25 evrov. “Trošarina je res nizka. Mi imamo prijavljen kotel že od samega začetka, smo pa v tem času že imeli nekajkrat inšpekcijo, ki je preverila, ali imamo vse po predpisih,” je dejal Alojz Mukenauer mlajši, ki vodi kmetijo, na kateri sta glavni dejavnosti vinogradništvo in sadjarstvo.

Kazen do 1.200 evrov

Kotel morajo po zakonu o trošarinah prijaviti tudi mali proizvajalci žganja, ki so fizične osebe ter imajo v lasti kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več in ne proizvedejo več kot 500 litrov žganja na leto (to velja od leta 1999). "Nadzor opravljajo oddelki za trošarine in za inšpekcije ter mobilni oddelki. Ti preverjajo anonimne prijave po telefonu ter pečatijo in odpečatijo kotle," so nam razložili na Cursu. Za tiste, ki kuhajo žganje in ne upoštevajo zakona, pa je zagrožena kazen od 200 do 1.200 evrov.