"V okviru normativnega dela programa vlade za letos je ministrstvo za promet pripravilo 25 predpisov," je povedal minister in pri tem med drugim posebej izpostavil sprejem novele zakona o železniškem prometu in zakona o varnosti v železniškem prometu, "s čimer smo v pravni red Slovenije uvedli direktive EU iz tako imenovanega drugega železniškega paketa".

Do 2010 elektronsko cestninjenje za vsa vozila
Izpostavil je tudi sprejem resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 in sprejem noveliranega akcijskega načrta za uvedbo novega cestninskega sistema. Ta predvideva dvofazen prehod na zaprt elektronski cestninski sistem. V prvi fazi, ki bo končana leta 2009, bo uveden zaprt cestninski sistem v prostem prometnem toku za tovorna vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase, leta 2010 pa bo končana druga faza z uvedbo elektronskega cestninjenja še za vsa druga vozila.

Avtocestni program v polnem zamahu

Avtoceste bodo kmalu zgrajene. © BOBO

Na področju razvoja cestne infrastrukture se po ministrovih besedah pospešeno izvaja nacionalni avtocestni program, ki bo, razen na odseku mimo Trebnjega, v celoti realiziran do konca prihodnjega leta. Tako je za leto 2008 predviden največji obseg gradenj doslej. Predvidoma bo do konca leta 2008 končano delo na skupno 94,1 kilometra avtocest. "Z drugimi besedami – to pomeni, da bo do konca 2008 v celoti dokončan peti koridor, deseti koridor pa v letu 2009, ko bo zgrajen odsek mimo Trebnjega," je pojasnil minister.

Slovenske železnice bodo morale povečati promet
Slovenske železnice bodo morale povečati promet in s tem zagotoviti večje prihodke, je povedal Žerjav. "V nasprotnem primeru bo seveda težava, glede na to, da je v Slovenskih železnicah zaposlenih še zelo veliko ljudi, izjemno velika," je dejal. "Ljudi ni preveč, premalo je posla. Treba se je osredotočiti na posel," je o svojem mnenju glede potrebe po izboljšanju poslovanja Slovenskih železnic povedal Žerjav.

''Ljudi ni preveč, premalo je posla.'' © BOBO

S pred kratkim imenovanim novim generalnim direktorjem železnic Tomažem Scharo se minister na tem položaju še ni srečal, je pa v prihodnjem tednu načrtovan sestanek, kjer se bodo dogovorili za ukrepe.

Prihodnost mariborskega letališča v tovoru
Glede razvoja mariborskega letališča Žerjav ocenjuje, da ta leži predvsem v specializaciji za tovorni promet. "To pa ne pomeni, da se mariborsko letališče ne bi ukvarjalo tudi s potniškim prometom."

"Resno se pogovarjamo tudi z Adrio Airways, da poskuša vzpostaviti kako potniško linijo z letališča v Mariboru," je dejal minister. Vodstvo letališča se pogovarja tudi z nekaterimi letalskimi družbami, je še povedal in dodal, da je "zelo velik optimist, da bi lahko še v tem mandatu res naredili pomembne korake naprej pri mariborskem letališču" .

Vragolije nad mariborskim letališčem © BOBO

Dotaknil se je tudi vprašanja pogodbe o uporabi letališke infrastrukture na mariborskem letališču. "Z upravljalcem mariborskega letališča smo se že sestali in definirali natančen terminski načrt, kako pravočasno podpisati novo koncesijsko pogodbo," je pojasnil Žerjav. Kot je znano, sta država in Aerodrom Maribor junija lani sklenila pogodbo o uporabi letališke infrastrukture na mariborskem letališču. Po pogodbi, sklenjeni za obdobje dveh let, za redno vzdrževanje infrastrukture skrbi Aerodrom Maribor, medtem ko si stroške investicijskega vzdrževanja deli z državo. V času veljavnosti pogodbe naj bi se obe strani o medsebojnih razmerjih dogovorili dolgoročneje po načelih javno-zasebnega partnerstva.