Umrljivost zaradi srčno -žilnih bolezni se je od leta 2000 do 2013 bistveno zmanjšala pri moških, pri ženskah pa je trend upadanja manj izrazit, ugotavljajo na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). "Umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj pri ženskah predstavlja večji delež kot v primerljivih državah," dodaja kardiolog Zlatko Fras.

Ženske obravnavne drugače

"Ženske menijo, da gre za bolezen moških, zato na prve simptome niso pozorne," pravi Fras. "Zgolj hipotetično bi morda lahko govorili tudi o razlikah v obravnavi žensk in moških," dodaja. Ženske sicer zaradi srčno-žilnih bolezni večinoma umirajo starejše, po 75. letu, medtem ko moški zaradi teh bolezni večinoma umirajo prej. 


Ženske bolj pod stresom

"Pri ženskah bi med dejavniki tveganja izpostavila kajenje, ki upada manj intenzivno kot pri moških," pravi Pia Vračko, zdravnica in vodja oddelka za kronične bolezni na IVZ. "Skrb vzbujajoč je predvsem podatek, da dekleta kadijo celo pogosteje in več kot fantje," dodaja Vračkova. Med drugimi dejavniki tveganja, kot sta čezmerna telesna teža in neustrezna prehrana, je pri ženskah za obolevnost ključen tudi stres. "Obremenitev s stresom je pri ženskah izrazitejša, saj občutijo več vsakdanjega stresa in ga težje obvladujejo kot moški," opozarja zdravnica.