Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Gre nam prekleto dobro. V državi imamo namreč le dva problema, ki okupirata tako stari kot novi politični vrh. Kdo bo evropski komisar in ali bo Janez Janša poslanec ali ne. Edina referenca Alenke Bratušek je ta, da je ženska, pravijo v SDS. Torej očitno tudi SDS kot opozicijo okupirata le dve vprašanji, Janez Janša in kandidat(ka) za evropskega komisarja. Celotna politika je zblaznela. Karl Erjavec je še enkrat več dokazal, da ga ne zanima nič drugega kot on sam. Bil bi predsednik državnega zbora, ne, bil bi komisar. Če ne bo komisar, bi bil seveda minister. Alenka Bratušek noče nazaj v poslanske klopi in želi na nek način pretrgati z domačnostjo političnega sistema, ko se predsedniki vlad iz svoje vzvišenosti  vračajo nazaj v poslansko menzo h kramljanju s čistilkami, novinarji ali komerkoli pač že. Sindrom Šoltesa in Bogoviča, ki sta že pobegnila v Strasbourg, je očitno nalezel pol politične scene. Bratuškova in Erjavec sta se za stolček tam nekje na zahodu pripravljena odreči svoji stranki, obrniti hrbet ljudem, ki so ju podpirali tudi z lastnim denarjem. Jasno je namreč, da brez njiju njunih strank tako rekoč ni. Šoltes je to hitro dokazal, Bogovič bi s kandidaturo na državnozborskih volitvah tam, kjer bi bil tudi izvoljen, verjetno rešil SLS pred popolnim polomom, a je ni. Zavezništvo Alenke Bratušek izključno za Alenko Bratušek in regresi za upokojence izključno za Karla Erjavca.

Bratuškova in Erjavec pa ne postavljata na kocko le lastnih ljudi, ampak tudi usodo države. Miro Cerar je namreč padel v vrtiljak osebnih interesov v samem vrhu morebitnih koalicijskih partneric, še preden je dobro začel pogajanja o vsebini bodočega sodelovanja. Ne smemo pozabiti, da je tu prišlo še do spora z SD, ki je za evropsko komisarko predlagal še eno žensko, ki ima torej prave reference, oziroma eno in zaradi nje neposredno konkurira Bratuškovi. Cerar torej dobiva obris koalicije, ki je že v naprej skregana sama s seboj.

Zato niti ne čudi, da je na pogajanja povabil še SDS, ki pa se seveda obnaša kot nedolžna nevesta. Njihov Janez ima namreč stolček nekje na vzhodu in tu smo pri drugem problemu te države, o katerem pa tako ali tako nima smisla izgubljati besed.

Cerar se lahko tolaži le s tem, da vsebina, prihodnost in razvoj države, ki ima le dva problema – ženske reference in nekega zapornika, sploh niso pomembni. Če bi bili, bi še koga drugega kot skrajno levico zmotile floskule in floskule in floskule v njegovi koalicijski pogodbi.