Ropov je za okoli dvajset odstotkov manj kot lani, vendar pa je več vlomov in tatvin, je ob varljivem občutku, da se veča število ropov pri nas, povedal vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto na upravi kriminalistične policije Aleš Kegljevič. Pojasnil je, da število ropov pada že vse od leta 2006, za okoli 40 do 60 na leto, predvsem zaradi novih sistemov tehničnega varovanja in manj poslovanja z gotovino. Vendar pa, je dodal, lahko ena skupina, ki pride k nam na tako imenovani roparski turizem vse spremeni. Tako so imeli lani skupino storilcev iz Srbije, ki so povzročili 17 kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. S tovrstnim kriminalom se policisti pogosteje srečujejo od konca leta 2010 po odpravi vizumov za državljane Srbije in Bosne in Hercegovine, njihovi državljani pa sedaj potrebujejo le nekaj ur potovanja do nas, v državo pa večinoma prihajajo čez Madžarsko, da se izognejo dvojni kontroli na meji. Policisti v povprečju zdaj obravnavajo tri do štiri take združbe na leto, največ kaznivih dejanj ropov, tatvin in vlomov pa še vedno storijo domači državljani. 

Lani je bilo po podatkih Policije v Sloveniji 390 ropov v katerih so storilci povzročili za slabih 890 tisoč evrov škode. Ropov je bilo le malo manj kot leto prej, bistveno manj pa je bilo škode – leta 2011 je bilo v ropih kar za 2,1 milijona evrov škode. Zadnja leta ostaja približno enak tudi odstotek preiskan osti; policisti odkrijejo okoli 40 odstotkov storilcev. Največ ropov je vsa leta na ulicah na območju PU Ljubljana, storilci pa so večinoma moški. Ropark je malo, potrdi tudi Kegljevič. Ena je sicer nedavno oropala poslovalnico za odkup zlata v Kranju. Lani je bilo žensk, ki so sodelovale pri ropih, deset; večinoma pa ne gre za samostojno opravljanje ropa, ampak za pomoč pri pobegu ali kaj podobnega.

Manj ropov, več tatvin

V prvi polovici letošnjega leta je bilo po podatkih Policije ropov 218, kar je precej manj kot v istem obdobju lani (273), torej za dvajset odstotkov manj.  Za dobrih deset odstotkov več pa je bilo tatvin, kar 25.886. Od tega je bilo zelo veliko vlomov (8.236) oziroma za 16 odstotkov več kot lani. 

Kegljevič opozarja, da do vlomov prihaja tudi zato, ker se žrtve mnogokrat obnašajo premalo samozaščitno in s svojim ravnanjem pritegnejo pozornost vlomilcev in tatov. „Storilci raje vlomijo tja, kjer je lažje in je tveganje manjše,“ je povedal.

Na spletni strani Policije so objavljeni nasveti policistov za povečanje varnosti, Kegljevič pa je dodal, da je pomembno tudi ravnanje oškodovanih po kaznivem dejanju. Žrtvam svetuje, da si pri ropu čimbolj natančno zapomnijo opis storilca, smer in način pobega, dialekt v katerem je govoril in druge podrobnosti. Storilci iz tujine so sicer pogosto nemaskirani. Pri vlomu pa svetuje, da žrtve ne pospravljajo stanovanja in pred prihodom policistov ne premikajo predmetov, da ne bi uničili morebitnih dokazov.