Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Najnovejša vladna misija je spolna enakopravnost. Lahko bi si sicer prizadevali, da bi ženske prejemale enake plače, kot jih moški. Delali na tem, da vsaka druga ne bi bila žrtev nasilja v družini. Poskrbeli, da jih ne bi bilo brezposelnih več kot moških. Morda kdaj drugič. Najprej se bodo lotili pokojnin. Vlada ugotavlja, da jih ženske prejemajo dlje kot moški in da so te nižje. Ker pač živijo dlje. To bodo rešili tako, da jih bodo prisilili, da delajo dlje (ali bolj verjetno do pokoja životarile na socialni podpori). Vse za enakopravnost. Izenačitev upokojitvene starosti je za vlado “razumen ukrep”. Verjetno tudi zato, ker ženske na pogajanjih nimajo sindikata. Na neorganizirano skupino se je pač najlažje spraviti.

Neplačano. Ženske niso (le) biološka kategorija. So predvsem delavke, čeprav to delo pogosto ni plačano in ovrednoteno, ker jim družba s svojo patriarhalno ideologijo vsiljuje, da so predvsem matere in gospodinje. Namesto da bi se pogovarjali o koncu zatiranja, bodo vsi raje enakopravno zatirani. To, da se ženske upokojijo prej, če imajo otroke, ne pomeni, da so šibkejše in da ne morejo delati dlje. Večina dela dvojno, v službi in doma. Morda to razume vlada, a meni ni jasno, kako v devetem mesecu nosečnosti delaš za trakom ali predavaš filozofijo. Na delu manjkaš z razlogom. A dragi pripravljalci zakona, cenimo namig. Od zdaj bomo likale, kuhale in vzgajale še bolje. V prostem času bomo oddelale še osem, ne, raje deveturni delavnik v službi. Pokojnin nam ni treba omejevati. Kar same bomo prostovoljno delale do smrti. Naj živi enakopravnost!