A na žalost pojav s prostim očesom ne bo viden. Kot je povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete, bo ob vrhuncu mrka Zemljina senca zakrila kar 81,3 odstotka Luninega premera. Ob 0.45 bo Luna izstopila iz Zemljine sence, ob 1.57 pa še iz njene polsence. Mrk bo v vseh fazah viden v Evropi, Afriki in v zahodni polovici Azije.

	Med opazovanjem delnega Luninega mrka bomo lahko videli okroglo obliko Zemljine sence, ki je že Aristotelu služila kot dokaz za okroglo obliko Zemlje. V času delnega Luninega mrka pa bo našo pozornost najbrž pritegnila značilna opečnata ali bakrenorjava do rdečkasta barva Lune. Do tega pojava pride zaradi vpoja modre svetlobe v nižjih plasteh atmosfere, medtem ko rdečo barvo prepušča. Igor Žiberna

Po besedah Žiberne bo na območju večine Južne Amerike Luna v času mrka ravno vzhajala, v vzhodni polovici Azije in v Avstraliji pa bo Luna v času mrka zahajala, zato tam vseh faz ne bodo videli. Pri nas bo Luna v času največje stopnje prekritosti v približno jugovzhodni smeri 24 stopinj visoko nad matematičnim horizontom.

Zanimiv astronomski pojav
Lunin mrk je astronomski pojav, pri katerem se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno oziroma Luna zaide v Zemljino senco. Lunina faza, pri kateri se to zgodi, je polna Luna ali ščip. Ker Zemljina in Lunina orbita nista identični, pač pa ležita pod kotom okoli pet stopinj, se običajno zgodi, da kljub ščipu Luna ni v Zemljini senci. Za nastop mrka je torej potreben še dodaten pogoj: Luna se mora ob ščipu nahajati v ravnini Zemljine orbite.

Točka, v kateri se to zgodi, se imenuje vozel. Za pojav popolnega Luninega mrka sme biti Luna za največ 4,6 stopinje vstran od vozla. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo v času od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom. Običajno 14 dni pred ali po Luninem mrku nastopi tudi Sončev mrk. V letošnjem avgustu bomo lahko tak par Sončevega in Luninega mrka opazovali tudi v Sloveniji.