Planeti našega osončja so se oblikovali po trčenju manjših planetov, ki so krožili okoli na novo nastalega Sonca. Manjši planeti so se med seboj združevali in oblikovali večje planete. Do zdaj so znanstveniki trdili, da sta se Zemlja in Luna oblikovali, ko je bilo naše osončje staro okoli 30 milijonov let, ali pred približno 4537 milijoni let.

Nova raziskava pa je ugotovila, da sta se oblikovali mnogo kasneje, natančneje okoli 150 milijonov let po oblikovanju sončnega sistema.
Nastali sta po trčenju dveh planetov v velikosti Marsa in Venere. Trčenje se je zgodilo v manj kot 24 urah, temperatura na Zemlji pa je bila tako visoka, znanstveniki ocenjujejo na 7000 stopinj Celzija, da so se topile kamnine in kovine.

Planeta sta trčila v času, ko sta oba imela v jedru železo, na površju pa silikate (kamnine). Točna starost obeh planetov se lahko določi glede na prisotnost določenih elementov v zemljini površini. Hafnij-182 je radioaktivna substanca, ki razpade in se pretvori v izotop volfram-182. Znanstvenikom je uspelo izračunati starost planeta z  merjenjem teh izotopov v površini.

Do pred kratkim je bilo dokazano, da so se kamnine in železo popolnoma zmešali med oblikovanjem planeta in na podlagi analiz kamnin na površini Zemlje so znanstveniki trdili, da je planet nastal, ko je bilo osončje staro 30 milijonov let.

Nova raziskava inštituta Niels Bohr pa kaže, da se je Zemlja oblikovala šele potem, ko je skoraj ves hafnij popolnoma razpadel v volfram. Da hafnij v celoti razpade in se pretvori v volfram, traja od 50 do 60 milijonov let, med trkom planetov pa je skoraj vsa kovina prešla v jedro Zemlje.