Odločitev o tem, kako se bodo odpirale šole, sprejema ministrica za šolstvo. "Če ste dobro spremljali pri prikazovanju zemljevidov, potem lahko zaključite, da smo Slovenci zelo, zelo pogumni, da smo odpirali šole pri preko 800 okuženih na sto tisoč prebivalcev, medtem ko jih ima Nemčija zaprte pri 200 do 300," je komentiral odpiranje šol. "Ko govorimo o odpiranju šol, moramo predvsem pogledati, kakšna je nacionalna okuženost, kakšna je epidemiologija v državi. Epidemiološka slika trenutno ni rožnata, je slaba. In v tem trenutku je treba vedeti, da ko gremo odpirat šole, gremo v veliko tveganje. Da to veliko tveganje obvladamo, moramo vsi odigrati z desetko vse, kar moramo narediti, sicer se nam lahko zgodi, da ne bomo šol zapirali na vladni seji, ampak jih bomo zapirali zato, ker ne bomo imeli učiteljev." 

Odločitev o zaprtju šol v zasavski in obalno-kraški regiji po samo štirih dneh pouka je sprožila veliko razburjenja. V nedeljo se je po državi odvilo več protestov, napovedani so tudi za danes in prihodnje dni. Starši opozarjajo, da morajo biti šole odprte. Na protestu v Kranju so zbrani zaprtje šol označili za politično odločitev, za katero naj zdravniška stroka ne bi stala.

"Protesti, kot so bili videni na televiziji, so seveda vir okužb. Tukaj ne moremo opravičevati na tak ali drugačen način. Poleg tega so bili v teh protestih vključeni otroci. Če je bil kdo okužen tam, bodo tudi otroci dobili okužbo."
Milan Krek, direktor NIJZ

COVID-19 V SLO Takšno je stanje po državi: Ena regija že v oranžni fazi, ponekod tudi slabše

Okužba v domovih starejših ni izolirana 

Foto: Nebojša Tejić/STA Milan Krek, direktor NIJU Na vprašanje, zakaj se v primeru obalno-kraške regije pri odločanju za zapiranje šol ni upoštevalo, da so okužbe razširjene v domovih starejših občanov, je Milan Krek na današnji tiskovni konferenci odgovoril, da se odločitve sprejemajo na podlagi semaforja ukrepov, ki je "družbeni dogovor, po katerem se ravnamo. Regije, ki niso na njem rdeče, niso rdeče". 

Izpostavil je še en vidik razumevanja celotne situacije. "Ne morem sprejeti hipoteze, da en okužen dom starejših občanov, da če je okužba tam, da je okužba izolirana. Bila bi samo pod enim pogojem, ki pa ga v Sloveniji še nismo izpeljali. To je, da vsi zaposleni in prebivalci doma ostanejo v domu in se iz njega ne premikajo in prenašajo ta virus nazaj v svojo občino ali dom. Ni mogoče reči, da so ti domovi izolirana točka, ker niso, zato jih je treba jemati kot del epidemije v okolju. Konec koncev je v ta dom prišla okužba iz okolja." Poudaril je, da gre za zelo povezano epidemiološko sliko, ki se je ne da ločiti na eno ali drugo plat. 

V regijah, kjer se poveča število okužb, je zato po njegovih besedah pomembno zapreti tudi šole. Šole namreč v okoljih, kjer je nizka stopnja okuženosti, ne pomenijo velike grožnje. V okoljih z več okužbami pa šola igra pomemben element pri razširjanju virusa. "Gre za to, da se moramo držati pravil. Pravila so strokovno postavljena, se ve, zakaj so taka in jih je treba tudi izvajati dosledno," je dodal Krek. 

Slovenija Še v tem tednu predvidoma nov razpis za hitre teste

"Skupnost mora prevzeti odgovornost"

"Domovi starejših so del skupnosti. Tudi skupnost je odgovorna za to, kaj se v domovih starejših dogaja. Tudi skupnost je odgovorna za to, če se skupnost širi po domovih starejših. Tudi skupnost je tista, ki bi morala poskrbeti, da so domovi starejših bolje opremljeni, bolje kadrovsko ekipirani itd. Gre za to, da mora skupnost prevzeti tudi nekaj odgovornosti pri obvladovanju okužb. V skupnosti imamo zdravstvene ustanove, imamo civilno zaščito, imamo celo vrsto nevladnih organizacij in se da s temi subjekti zelo dobro obvladovati okužbe, če so zelo dobro organizirani, motivirani in peljani skozi centralno koordinacijo. Zato je v bistvu so te regije pomembne, ker lahko župani v regiji koordinirajo aktivnosti na regijskem nivoji in si en drugemu pomagajo, da se sanirajo te izbruhi. Ko se izbruhi sanirajo, je tudi regija bolj varna. Gre za to, da se regija povezuje s skupnimi močmi, da obvladuje situacijo."

Krek je dejal, da prava pot ne gre v smeri pogajanj, da bi nekaj odprli, nekaj pa ne. "Prava pot je v tej smeri, da se moramo skupaj organizirat, da bomo imeli manj okuženih in da bomo lahko spustili v šole tudi srednješolce in ostale. To je naš cilj, ne da se zdaj gremo, ali bomo eno točko več ali eno točko manj imeli. Gre za to, da moramo ustvariti pogoje v lokalnih skupnostih in v regijah, da bodo lahko vsi ostali živeli, da bo lahko gospodarstvo zaživelo, da bo trgovina odprta in vse ostalo. To je naš cilj. Ni naš cilj, da se gremo, ali bo ena šola odprta ali ne. Gre predvsem za širši okvir. Ni pa nam vseeno, da bomo odpirali šole v tveganih regijah, ker tudi želimo, da otroci, ki hodijo v  šolo, ne bodo okuženi in ne bodo zboleli. Želimo, da učitelji ostanejo zdravi. Želimo, da je odhod in prihod iz šole varen. To je ključna zadeva in ne ali imamo 76, 75 ali 73. To so neka merila, ki smo si jih zadali. Nujno pa je stvari sanirati, mi ne moremo v takih epidemioloških razmerah funkcionirati na daljši rok. Mi že dva meseca smo na platoju in dva meseca se trudimo to obvladovati in dva meseca nimamo otrok v šolah in dva meseca imamo zaprte trgovine in tako naprej. Temu je treba narediti konec in se zelo potruditi na vseh nivojih – državnem, regijskem, občinskem in na krajevnih skupnostih, da te stvari stečejo. Tako da ne bomo dajali možnosti virusu, da se širi v naši skupnosti," je zaključil Krek. 

COVID-19 V SLO Prispela nova pošiljka, tako bo potekalo cepljenje

dezurni@zurnal24.si