Članice Evrosistema o možnosti izdaje digitalnega evra kot eni od možnih rešitev, ki bi lahko podprle digitalizacijo širše evropske ekonomije in hkrati spodbudile inovativnost na trgu plačil malih vrednosti, po Vasletovih besedah razmišljajo že dlje časa.

Ta projekt ima številne zanimive vidike, je na današnjem virtualnem posvetu na temo digitalnega evra ocenil Vasle. "Eden od njih je, da bi lahko z digitalnim evrom naslovili nove potrebe uporabnikov ter v določeni meri odgovorili tudi na izzive, ki jih na trg plačilnih storitev prinašajo sedaj še neregulirana kriptoimetja," je dejal.

Evropska centralna banka je lani jeseni že objavila poročilo o morebitni uvedbi digitalnega evra. V njem ugotavlja, da se Evropejci pri nakupih, varčevanju in naložbah vse pogosteje odločajo za digitalne oblike. "Skupno številno negotovinskih plačil v EU je lani poraslo za približno osem odstotkov," je danes dejal Vasle in dodal, da je k temu zagotovo prispevala tudi pandemija covida-19, saj so številni tudi v skrbi pred okužbami spremenili način plačevanja.

Digitalizacija je splošen pojav v ekonomiji, povsod po svetu, je ugotovil Simon Anko iz Banke Slovenije. "Digitalizacija je tukaj, gotovina pa je še vedno fizična," je dejal in dodal, da je bila leta 2019 velika večina plačil na plačilnih mestih in med posamezniki še vedno opravljena v gotovini. Vendar se lahko zgodi, da evrska gotovina v digitalni prihodnosti izgubi pomen, je prepričan.

Foto: Profimedia Denar

Omenil je tehnološke velikane, kot so Facebook, Google in Alibaba. Plačila niso njihova osnovna dejavnost, a ko jih dodajo v svojo ponudbo, si zagotovijo pomembno prednost. "Nobena od teh družb ni iz EU in ne želimo si biti strateško odvisni od igralcev, ki niso neposredno pod zakonodajo EU," je pojasnil Anko.

Vasle je opozoril, da mora poleg digitalnih rešitev potrošnikom na vsak način ostati na voljo tudi gotovina in tudi Anko je zatrdil, da digitalni evro ne bo zamenjava za gotovino. "Digitalni evro bo dopolnjeval gotovino," je zatrdil. Cilj je dobiti netvegano digitalno obliko te valute, ki bo lahko služila plačevanju na fizičnih in spletnih mestih, hkrati pa bo brezplačna v običajnih okoliščinah.

Odločitev o uvedbi digitalnega evra sicer še ni sprejeta. Zagotovo pa bo to alternativna oblika obstoječe valute z menjalnim razmerjem 1:1. "Ni cilj vzpostaviti neko novo kriptovaluto, s katero bi bilo mogoče špekulirati ali kaj takega," je ponovil Anko.

Tudi Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije je opozoril, da mora potrošniku ostati možnost izbire. Čeprav je že zdaj na voljo veliko digitalnih rešitev, je treba ohraniti dostop do fizične gotovine. Sicer bodo imeli težave predvsem starejši in druge družbene skupine, ki so iz različnih razlogov omejene pri uporabi moderne tehnologije ali pa je preprosto ne uporabljajo, je dejal.

Jožef Bradeško iz Banke Slovenije je zatrdil, da bi bil digitalni evro za uporabnike le nova oblika plačevanja. Za ponudnike plačilnih storitev in banke pa ga vidi kot priložnost.

Direktor družbe Bankart Aleksander Kurtevski vidi največji potencial digitalnega evra v možnostih odpiranja novih oblik plačevanja, denimo med plačevalnimi napravami, ali pa v možnosti programiranja. Prenos sredstev med bančnimi računi je medtem v celem evropskem prostoru že zdaj zagotovljen v realnem času.

Predsednica društva Blockchain Think Tank Slovenia Anja Blaj je poudarila, da si želijo postopno prehajanje v brezgotovinsko družbo, predvsem pa enakih pogojev za vse finančne institucije oz. projekte. "Tudi mi si želimo novih tehnologij," je dejala, med razlogi, zakaj bi se neka država odločila za uvedbo digitalne valute, pa navedla dejstvo, da na Kitajskem bankomati uporabniku pogosto izročijo ponarejen denar. Temu se je mogoče izogniti z digitalnim juanom, ki ga kitajska centralna banka razvija že nekaj časa.