Na srečanju z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom so predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) med drugim predstavili predloge sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Nanašajo se na širjenje pristojnosti komisije na družbe v neposredni ali posredni državni lasti, svoj nadzor pa želijo razširiti tudi na premoženje funkcionarjev v tujini in pod določenimi pogoji na družinske člane funkcionarjev in z njimi povezane pravne osebe.

Nekdanji predsednik KPK Drago Kos podpira možnost, da bi lahko ob sumu kršitev komisija z enakimi pristojnostmi, kot jih ima za funkcionarje, pregledala premoženje ožjih sorodnikov, zaradi tehnične obvladljivosti količine podatkov pa “ni potrebe, da bi vsi družinski člani vseh funkcionarjev vnaprej poročali o svojem premoženjskem stanju”. Opozarja, da lahko v določenih primerih komisija že zdaj zaprosi za podatke o premoženju družine, vendar pa jih ne smejo poiskati sami, ne smejo denimo sami pogledati na račune.

Pri neposrednih preiskovalnih pooblastilih morajo biti ta jasno določena in uporabljena le ob utemeljenem sumu, da je funkcionar s prenašanjem premoženja ali drugimi transakcijami z družinskimi člani prikrival premoženje, ocenjuje ustavni pravnik Rajko Pirnat. Hkrati meni, da bi lahko bilo rutinsko poročanje nesorazmeren ukrep. Opozarja še, da morajo imeti te osebe možnost udeležbe v postopku, krog sorodnih oseb pa mora biti ustrezno določen.