Tovrstne ideje, na račun katerih posamezniki na Hrvaškem želijo zaslužiti dodaten evro ali dva, niso nove. "V Maredi imamo vse skozi težave, ker stanovalcev, ki smo v blokih pred kampom, ne spustijo skozi kamp oziroma nam želijo zaračunati vstopnino. Pot, ki je bila ob obali, pa so uničili oz. na njej postavili hišice," en tak primer opisuje bralec.

Na Hrvaškem so pred dvema letoma sprejeli nov zakon o koncesijah, po katerem so nekatere plaže dobili v roke koncesionarji. Zakon o koncesijah naj bi rešil težave z upravljanjem plaž. Lokalnim oblastem so dali možnost, da podelijo koncesije ali koncesijska dovoljenja. Za večino plaž na Hrvaškem so bila izdana koncesijska dovoljenja (za obdobje do pet let), kar pomeni, da koncesionar ne more prepovedati brezplačnega obiska in kopanja, čemur pritrjuje tudi Zakon o morskem dobrem.

Koncesionar tako ne more prepovedati dostopa na plažo, pobirati vstopnine in omejevati gibanja na plaži. V primeru, ko je podeljena koncesija (ta se podeljuje za obdobje od 5 do 99 let), pa je gibanje delno ali v celoti omejeno. Takšne koncesije naj bi imelo le nekaj hotelov.

Hotel izgubil svojo slovito plažo
Da ima hrvaški zakon o koncesijah pomanjkljivosti, govori tudi zgodba hotela Grand hotel Adriatic v Opatiji. Kot so poročali hrvaški mediji, je sloviti hotel ostal brez lastne plaže. V njegovi neposredni bližini je bil namreč obnovljen hotel Baština, ki mu je uspelo pridobiti koncesijo za uporabo plaže Adriatic za 15 let. Občina se je odločila koncesijo za obstoječo plažo razdeliti na dva dela in oba dela podelila novemu, manjšemu hotelu. Za razširitev plaže pa se niso odločili.

Konec leta naj bi sicer na Hrvaškem sprejeli nov zakon, ki naj bi uredil pomanjkljivosti obstoječega zakona. Iz zakona naj bi črtali možnost koncesijskih dovoljenj, predvidena pa je rešitev, po kateri bi lastniki hotelov in kampov dobili koncesijo za plaže poleg svojih objektov na podlagi zahtevka brez prijave na razpis. V primeru kampov naj bi šlo le za del plaže, ki bi jo kamp lahko pridobil na tak način, za preostali del pa bi bil potreben razpis. Kakšna bo usoda zakona, bo jasno proti koncu leta.

Foto: Profimedia Strunjan plaža

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Zakon o vodah (ZV-1) v 77. členu pravi, da na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobrem. To pomeni, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, da na teh kopališčih/kopalnih vodah ni dovoljeno pobirati vstopnin, saj gre za naravno vodno javno dobro, ki mora biti dostopno vsakomur.

Po podatkih Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) v zadnjih petih letih Inšpekcija za okolje in naravo ni uvedla nobenega prekrškovnega postopka v zvezi z omejevanjem prostega prehoda do vodnega ali morskega dobrega.

V Sloveniji so celinske vode in morje javno dobro. Zakon o vodah zagotavlja na javnem dobrem splošno rabo, ki obsega rabo vodnega in morskega dobrega za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe. "Na območjih, kjer se kopa večje število ljudi (splošna raba) je Vlada RS določila kopalna območja, kjer zagotavlja monitoring kakovosti voda s stališča zdravja kopalcev. Kopanje se pri tem izvaja na lastno odgovornost," dodajajo na ministrstvu.

"V primeru, da se na območju voda izvaja dejavnost za namene kopališč, pa ZV-1 določa posebne pogoje, saj gre v tem primeru za posebno rabo voda in je treba pridobiti vodno dovoljenje, prav tako je skladno s predpisi o varstvu pred utopitvami treba zagotoviti predpisane ukrepe za kopališča. Naj poudarimo, da posebna raba ne sme bistveno omejevati splošne rabe voda. Tako ZV-1 določa, da je tudi v primeru izvajanja dejavnosti za namene kopališč oziroma druge posebne rabe vode, treba zagotoviti prost dostop do vode," pojasnjujejo glede omejevanja dostopa do vode.

Vstopnino lahko zaračunavajo lastniki/upravljavci bazenskih kopališč, medtem ko na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobrem.

dezurni@zurnal24.si