"Večje površine streh objektov, ki so ponavadi prekriti s kovino ter ravni, kot so nakupovalni centri, hale, skladišča in športne dvorane, bi morale biti po zakonu prekrite z zemljo, ki je dober izolator," je eden od predlogov na strani Predlagam.vladi.si. "Prav tako bi prispevale k nižanju temperatur ozračja ter čistejšemu zraku."
Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, pravijo, da v sklopu priprave novega zakona o urejanju prostora predvidevajo posodobitev instituta državnega prostorskega reda ter uvajajo novo uredbo o pravilih za načrtovanje in dovoljevanje, v sklopu katere bo tudi poglavje o zelenih površinah.
"MOP je prepoznal zelene površine oziroma zeleni sistem v naseljih, kot pomemben člen v prostorskem načrtovanju, zato se je te tematike lotil že v prvem sklopu nalog," razlagajo pri MOP. "Pri pripravi projektne naloge, ki je bila podlaga za pripravo priročnika zeleni sistem v mestih in naseljih, je MOP naredil podrobno analizo pravil in priporočil v domačih kot tujih predpisih. Na podlagi projektne naloge je bilo oddano naročilo za izdelavo priročnika strokovno najbolj ugodnemu izdelovalcu."
V Franciji predpisano ozeljevanje ravnih streh
Na izdelovalca so ob tem naslovili tudi proučitev možnosti, da se po vzoru Francije, predpiše ozelenjevanje ravnih streh. "Priročnik je trenutno v izdelavi, kjer stroka preučuje različna priporočila in določila za zeleni sistem v naseljih, ki bodo podlaga za poglavje zelene površine v sklopu uredbe o pravilih za načrtovanje in dovoljevanje," razlagajo pri MOP.
Dodajajo, da bo pri preučitvi obveznega ozelenjevanja ravnih streh treba upoštevati tudi dejansko učinkovitost zelenih streh in specifike slovenskega grajenega prostora. "Nesporno zelene strehe zmanjšujejo učinek urbanega toplotnega otoka in pozitivno vplivajo na obvladovanje meteornih vod," pravijo pri MOP. "Na drugi strani pa je učinek pri energetskem prihranku zanemarljiv."
Kriteriji trajnostne gradnje
Zelene strehe ob tem predstavljajo tudi dodatno obtežbo, kar iz vidika stabilnosti objekta (cela Slovenija leži v potresno ogroženem območju) otežuje oziroma draži gradnjo in bi lahko taka splošna zahteva predstavljala ekonomsko neupravičen ukrep. "Pri obstoječih objektih bi bila lahko taka zahteva celo tehnično neizvedljiva," poudarjajo na ministrstvu.
Na MOP vzporedno že poteka tudi priprava kriterijev trajnostne gradnje za stavbe. "Z njimi bo za nekatere objekte možno celoviteje in ob upoštevanju različnih okoliščini, oceniti izbiro najustreznejše trajnostne rešitve, med katerimi bo vključena tudi možnost zelene strehe," navajajo pri MOP.
Zbirka pravil za prostorsko načrtovanje
Državni prostorski red naj bi postal zbirka zavezujočih državnih pravil za prostorsko načrtovanje, dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor, poleg tega pa naj bi obsegal tudi splošne smernice nosilcev urejanja prostora za pripravo prostorskih aktov ter priporočila in usmeritve za pripravo in uporabo prostorskih aktov.
"Zlasti občinski in državni prostorski načrti so tisti izvedbeni prostorski akti, ki morajo vsebovati prostorske izvedbene pogoje (PIP) za urbanistično načrtovanje in arhitekturno oblikovanje objektov," razlagajo pri MOP. "PIP za oblikovanje streh so obvezna vsebina in neposredna podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor oziroma novogradnjo, rekonstrukcijo ali obnovo objekta."
Na enem mestu bi tako imeli tri tipe dokumentov, od zavezujočih v obliki uredb do nezavezujočih v obliki priporočil, pri čemer bi se seveda vsi nanašali na isto področje.
Prenova PRS v okviru Državnih prostorskih pravil (v nadaljevanju DPR) se že izvaja, do zdaj pa sta bila opravljana prva dva koraka, ki sta podrobneje opisana v nadaljevanju. Sestavni del DPR je tudi priprava priročnika zeleni sistem v mestih in naseljih, ki zadeva tudi vprašanje ozelenjevanja streh.
Kdo bo pa reševal problem vlage, ki nastaja pri takih strehah. Glede na to da je to sprejela vlda, pa …
Predlagatelje privezat na eno tako streho, da se bodo pasli po travi.
Ministrica za okolje in prostor vredna svojega denarja