Poslanci so na izredni seji že v drugo potrdili novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Državni svet je na novelo izglasoval veto, danes pa je novela dobila 60 glasov podpore, torej potrebno absolutno večino.
Z novelo zakona se obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja širi tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin.
Vsak na svojem bregu
Po slabih osmih urah se je končala tudi poslanska razprava o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter o postopkih imenovanja njenega novega predsednika Borisa Štefaneca. Izredna seja je minila v znamenju kritičnih opozicijskih tonov glede vloge in delovanja KPK ter koalicijskih poudarkov o pomembnosti komisije za učinkovit boj proti korupciji.
Postopek imenovanja Štefaneca je podrobneje pojasnila poslanka PS Melita Župevc, sicer tudi članica izbirne komisije. Med drugim je poudarila, da iz vrst politike prihajata le dva od petih članov komisije, tako da "političnega kriterija izbire ni bilo". Zadnjo besedo pri izbiri je vendarle imel predsednik republike Borut Pahor, je dodal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.
Po mnenju Zvonka Černača (SDS) pa je ravno postopek imenovanja predsednika KPK dokazal, da vlada nima resnega namena spopasti se s problematiko korupcije. Ta v Sloveniji tudi zaradi neučinkovitosti komisije postaja vse večji problem. Njegov poslanski kolega Vinko Gorenak je pojasnil, da zaradi postopkov komisije doslej ni bil ovaden ali zaprt niti en človek. "KPK je poštni nabiralnik, kamor lahko mečete anonimke, lahko se pa podpišete," je povedal Gorenak.
Mirko Brulc (SD) je prepričan, da v Sloveniji protikorupcijsko komisijo potrebujemo, vse dokler ne bodo v družbi zakoreninjene vrednote poštenosti in nepodkupljivosti. Današnja razprava je bila po njegovi oceni le poskus razvrednotenja in onemogočenja dela komisije.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj pa je ocenil, da v Sloveniji "s to korupcijo že malo pretiravamo". Po njegovih besedah lastni državi in njenemu gospodarstvu delamo škodo, saj tujcem kažemo, kakšna država smo in kako poslujemo.
Ker člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na petkovi seji niso potrdili sklepov, ki so jih predlagali v SDS, tudi na plenarni seji poslanci o njih niso glasovali. V SDS so sicer predlagali, da bi se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni komisije, skoncentrirale v okviru policije in tožilstva, nadzor nad premoženjem funkcionarjev pa bi bil pristojnost računskega sodišča.
OPOZICIJA GA JE SPET POPUŠILA