Vprašanje bralke: V ponedeljkovem Žurnalu sem prebrala vaš članek o združevanju parcel. Na Dolenjskem imava z možem pol stare kmetije, velike cca 7000 m2. Ta zemlja je na dveh parcelah, hiša z dvoriščem, cca 300 m2, ostalo je travnik. Ju je pametno združiti, čeprav je večja od 2400 m2? Lastnica sem jaz, v Ljubljani pa imava stanovanje, katerega sem tudi lastnica. Bi bilo zadosti, da se mož prijavi na Dolenjskem ali mora biti on lastnik, da ne bom plačevala višjega davka?

Naš odgovor: Parcele bi se splačalo združiti samo, če bi bile zazidljive (spadajo pod druge parcele in za te velja 0,5-odstotna davčna stopnja), poleg tega so pa visoko ocenjene. Če so malo vredne ali če so kmetijske ali gozdne (za te je davčna stopnja zelo nizka), združitev nima smisla. Za kmetijska zemljišča je davčna stopnja enaka kot za zemljišče, ki pripada stavbi, zato z združitvijo ne bi nič privarčevali.

Nerezidenčna je vsaka stanovanjska nepremičnina, v kateri lastnik nima stalnega bivališča. Če ste vi lastnica obeh nepremičnin, se vam splača prijaviti na tisti, ki je več vredna. Kje je prijavljen vaš mož, na davek na nepremičnine ne vpliva, če ni njen lastnik. Travniki in gozd so obdavčeni enako ne glede na bivališče, to vpliva samo na obdavčitev hiše ali stanovanja.