"Kreditojemalci smo po osmih letih dočakali sodbo, s katero Vrhovno sodišče RS potrjuje to, kar trdimo ves ta čas: kredit v CHF pomeni neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo kreditojemalci, zato ima takšna pogodba vgrajeno znatno nesorazmerje v škodo potrošnika. Gre za prelomno sodbo, s katero Vrhovno sodišče usklajuje slovensko sodno prakso z bogato in enotno sodno prakso Sodišča EU in Direktivo 93/13," so zapisali v Združenju Frank. 

Vrhovno sodišče RS je razsodilo (sodba II Ips 18/2022), da se revizija, ki jo je zahtevala tožena stranka, zavrne. Ugotovljeno je bilo, da je kreditna pogodba nična. 

Vrhovno sodišče je v sodbi ugotovili, da je bilo dejansko stanje sledeče. Tožnika sta potrebovala kredit za nakup stanovanja, a sta pri treh bankah izvedela, da glede na višino njunih dohodkov ne moreta najeti stanovanjskega kredita v evrih. Preko skupne znanke sta se nato obrnila na zaposlenega pri toženi stranki, ki jima je predstavil možnost najetja kredita v švicarskih frankih. Mesečni obrok za kredit v švicarskih frankih je bil nižji in bi ga tožnika zmogla plačevati iz svojih mesečnih prihodkov. Zaposleni pa tožnikoma ni nič pojasnil glede valutnega tveganja, tako tožnika nista vedela, da prevzemata neomejeno valutno tveganje. Kot je razvidno iz sodbe Vrhovnega sodišča, tudi zaposleni pri toženi stranki ni bil poučen, da je tveganje pri kreditu v švicarskih frankih neomejeno. Drugih informacij, kot tistih navedenih v pogodbi, tožnika nista dobila.

Tožnika sta imela nezavarovano neomejeno valutno in kreditno tveganje, toženka pa zavarovano kreditno tveganje. "Če bi toženka tožnikoma povedala, kakšno je tveganje, bi tožnika resno razmislila in se za kredit ne bi odločila, temveč bi iskala druge možnosti (ali bi si denar sposodila pri sorodnikih ali pa stanovanja ne bi kupila). Toženka ni mogla pričakovati, da bi tožnika ob razkritju vseh potrebnih informacij sprejela pogodbene pogoje iz sporne kreditne pogodbe," piše v sodbi. 

"V 28. točki sodbe je Vrhovno sodišče uskladilo presojo nepoštenega pogodbenega pogoja z razlago, ki jo je v lanskem letu podalo Ustavno sodišče RS. Ob tem je izhajalo iz ugotovitve, da je v danem primeru šlo za nedovoljeno vzpodbudo jemanja kredita v tuji valuti, v 32. točki pa je celo zavzelo stališče, da je bilo takšno ravnanje banke tudi zavajajoče. Vse to zgolj ob povzemanju vsebine pogodbe, v kateri je kreditojemalec opozorjen na valutno tveganje. Ta situacija je tipična za vse kreditne pogodbe kreditov v švicarskih frankih in v sodnih postopkih praktično ni nobene trditvene podlage bank, da bi bilo v drugih primerih drugače," pravijo v Združenju Frank.

Pričakujejo, da bo pravici zadoščeno tudi v drugih primerih, ko kreditojemalci iščejo zaščito svojih pravic na sodišču. 

Odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič poudarja: "Bistvena ugotovitev Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi je bila, da banka v času sklepanja kreditne pogodbe v CHF kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata. Logično je, da nobeden kreditojemalec takšnega toksičnega kredita na banki ne bi vzel, v kolikor bi mu ta transparentno predstavila pogodbeni pogoj v CHF, slednja pa tudi ne bi prodala takšnega kredita nobenemu potrošniku. Tak pogodbeni pogoj namreč kreditojemalcu v primerjavi s kreditom v domači valuti nalaga neomejeno valutno tveganje, za katerega banka ni mogla razumno pričakovati, da bi kreditojemalec ob ustrezni transparentnosti tak pogoj v vsakem primeru sprejel."

Združenje Frank napoveduje pravne posvete, na katerih bodo podrobno predstavljeni postopki na sodišču in nadaljnji koraki, ki jih bodo morali kreditojemalci narediti. Sodišča so pozvali, naj pospešijo postopke in omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim kreditojemalcem, ki zaradi dolgoletnega finančnega izčrpavanja ne zmorejo stroškov tožbe. "Osebna okoliščina kreditojemalca, da ne zmore finančnega bremena sodne poti, ne sme onemogočati dostopa do pravnega varstva," poudarjajo.