"Pri svojem vsakodnevnem delu vidimo, da zdravstveni sistem dejansko razpada," opozarja vodja Iniciative neodvisnih zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo Danijel Bešič Loredan. "Če bomo sesuli sistem javnega zdravstva, tu ni več poti nazaj. Mislim, da ga nobena država na svetu ni sposobna postaviti nazaj," dodaja član iniciative Erik Brecelj. Po njegovi oceni nimamo več časa za dolgoročne ukrepe v zdravstvu, takoj moramo sprejeti urgentne ukrepe.

V skrajni sili pa ulica

"Javna sredstva, pridobljena iz dela državljanov, namenjena zdravljenju bolnikov, se porabljajo netransparentno, brezplačen dostop do storitev javnega zdravstvenega sistema je za paciente vedno težji," opozarjajo zdravniki. Brecelj je kritičen do trenutne in do vseh prejšnjih vlad, ki so zdravstvene reforme le obljubljale. Tako je celotno zdravstvo po njegovih besedah v krizi še ranljivejše, kot bi bilo, če bi se reforme res izvedle. Od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe, v nasprotnem primeru so pripravljeni pozvati bolnike in zdravstvene delavce, naj gredo na ulice.

Mehanizmov za boljše gospodarjenje z javnimi sredstvi v zdravstvu in drugje je veliko, vendar volje za bolj transparentno in smotrno porabo sredstev ni, ugotavlja predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. "Zakaj bi tudi bila, če je plenjenje javnih sredstev postala dejavnost, ki ni tvegana in prinaša velike zaslužke," pravi in dodaja, da še nihče ni kazensko ali odškodninsko odgovarjal. Že pred desetimi leti so ugotavljali, da se je v zdravstvenem sistemu skoraj 70 odstotkov javnih naročil sklenilo izven predvidenih postopkov javnih naročil.

Nujna materialna odgovornost za sprejete odločitve

* Iniciativa. Zdravniki so se v iniciativo povezali "zaradi neurejenih in kritičnih razmer v zdravstvu". Včeraj so predstavili dokument z rešitvami za javno zdravstvo, ki so ga že predstavili zdravstvenemu ministru.

* Očitki. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali ministrstvo za zdravje (MZ) bi ob zmanjševanju sredstev za zdravstvo morala obvestiti izvajalce, katerih zdravstvenih storitev ne bodo več opravljali. Ta odgovornost je preložena na izvajalce. Ves čas se govori o zmanjševanju stroškov dela, nič pa o znižanju materialnih stroškov. Nič se ne naredi, da bi se izboljšalo vodenje zavodov, vodstvene kadre se večinoma še vedno postavlja po političnem ključu. Priča smo sistemski korupciji v zdravstvu, za katero odgovorni vedo ali pri njej sodelujejo.

* Predlogi. Treba je opredeliti osnovno zdravstveno košarico, ki bo v celoti financirana iz javnih sredstev. Oblikujejo se še nadomestna vzporedna dodatna zavarovanja, ki financirajo tisto, česar ni v osnovni košarici. Vzajemno in ZZZS bi združili v nacionalno zdravstveno zavarovalnico v državni lasti, ki pa na trgu konkurira z drugimi zavarovalnicami. Transparentno naj se definira poraba javnega denarja, določi naj se normative dela za zdravnike, ustavi naj se nezakonito integracijo zasebnega zdravstvenega sistema v javnega. Določijo naj se drugačna merila pri izbiri vodstev javnih zavodov, tako vodilni kot nadzorni organi naj prevzamejo materialno odgovornost za odločitve.

* Prvi odzivi. "Pri celovitem reševanju problematike je treba spremeniti zakonodajo tudi na področjih, ki niso v pristojnosti MZ, eden od takšnih je zakon o javnem naročanju. Sicer pa je MZ nekaj sprememb zakonodaje že predstavilo, eden od pomembnejših reformnih zakonov (zakon o zdravstveni dejavnosti) pa bo javnosti predstavljen v nekaj tednih," pravi minister Tomaž Gantar. ZZZS pa pravkar pripravlja nov strateški razvojni program ZZZS za obdobje 2014–2019; v okviru tega programa bo ZZZS opredelil tudi mnenje v zvezi s prostovoljnim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem.