Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je povedal, da je bila udeležba na izredni letni konferenci velika. Udeležil se jo je tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki pa je s svojim pristopom prilil dodatno olja na ogenj, je povedal Kuštrin. Glavni problem niso plače, ampak stiske zaradi razpadanja javnega zdravstvenega sistema. "Povej, da je zdravstveni sistem razpadel, ne da razpada," je besede kolegov prenesel Kuštrin. "V kriznih razmerah je treba hitro ukrepati. Ne bodo uspešne rešitve, ki niso bile še nikjer uspešne."

"Marsikje že delamo kot, da je stavka. Pa ne ker bi stavkali, ampak ker nas je premalo," je povedal eden od zdravnikov. Kuštrin je povedal, da so kadrovske težave velike. V Novi Gorici je brez družinskega zdravnika 5000 prebivalcev, številka pa bo v naslednjih letih še višja. Težave so vzročno povezane z zakonom o plačah, zdravniki odhajajo, interesa za specializacijo družinske medicine pa ni.

Napovedi vlade in ministrstva o tem, da bo zdravstvo vzcvetelo in bodo rešitve za težave udejanjene, ostajajo v zraku. "Še tisti, ki so živeli v dobri veri, so izgubili zpanje. Zdravstveni sistem je treba reševati takoj, rešitve pa so znane vsem. V predalih na ministrstvu so predlogi stroke, kako rešiti zdravstveni sistem. Nobenega znaka ni, razen obljube, da bi bil kakršen koli namen, da se bo zdravstvo reševalo," je dejal Kuštrin. Napovedane spremembe vlade in ministrstva bodo po njegovih besedah neuspešne, ker "zdravimo simptome in ne bolezni". 

Zdravniki opozarjajo, da so bili izključeni iz vsakega dialoga. Po prvih sestankih, na katerih se je pristojni minister strinjal glede področij, kjer so težave, ni prišlo do nobenih premikov ali predlogov rešitev. "Bilo je kimanje in obljubljanje, da bo vse treba rešiti," je dejal Kuštrin. "Predsednik vlade pa nam ni niti odgovoril, kaj šele, da bi nas sprejel."

Fides je za 19. oktober ob 7. uri napovedal začetek stavke, ki bo trajala do izpolnitve zahtev.

Minister je na letno konferenco prinesel zgolj izhodišča glede plačnega sistema, kjer zdravniki, razen mladih specializantov in pripravnikov, niso omenjeni. Zdravniki še naprej vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema. 

Odločitev za stavko je bila težka, saj ne glede na obliko stavke trpijo tisti, ki niso nič krivi, je poudaril. Še vedno pa upajo, da bodo našli skupno rešitev. "Razumimo to kot klic na pomoč. Za razumevanje in pomoč prosimo tudi naše paciente. Vedno trdim, da je zdravnik edini in najboljši pacientov odvetnik," je dejal Kuštrin. "Enotni plačni sistem ima samo Slovenija, nobena druga evropska država ga nima. Tak sistem podi zdravnike iz zdravstva."

Peticija s 3500 podpisi zdravnikov in zobozdravnikov

Gregor Zemljič ocenjuje, da je eden glavnih razlogov za razpadanje javnega sistema prav enotni plačni sistem, ki onemogoča ustrezno nagrajevanje in vodi v kršenje normativov. Z vsakim odhodom zaposlenih iz javnega sistema se naloge prerazporedijo na ostale, standardi in normativi se ob večji obremenitvi ne upoštevajo, rezultati pa so novi odhodi, je dejal Zemljič in dodal, da se mladi zdravniki v takšnih razmerah ne odločajo za težke specializacije ali gredo v tujino.

''Pri tem ne gre zgolj za plače in njihova razmerja,'' je izpostavil Zemljič, ki je spomnil, da so se plačna razmerja med zdravniki pred specializacijo in starejšimi zdravniki z leti zmanjševala in so v primerjavi s sosednjimi državami nižala.

V maju so na Fidesu pripravili poizvedovanje o delovnih razmerah pri zdravnikih in zobozdravnikih v javnem zdravstvu, sledila pa je priprava peticije s 3500 zbranimi podpisi, ki jo bodo predali in predstavili predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.

Kaj zahtevajo zdravniki?

Določili so tri stavkovne zahteve. Prva je, da vlada državnemu zboru posreduje predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravniški službi, na podlagi katerih se za zdravnike in zobozdravnike Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne bo več uporabljal. Od vlade pričakujejo, da imenuje pogajalsko skupino za začetek pogajanj za nov tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.  Druga zahteva je, da se določijo takšne plače, ki bodo ustavile beg zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov. Tretja zahteva pa je, da za čas stavke stavkajoči dobijo 100 % nadomestilo plače.

V času stavke bodo izvajali minimum delovnega procesa. Izvajale se bodo tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. 

Kuštrin sicer upa, da do stavke ne bo prišlo. V nasprotnem primeru zagotavlja, da bo obravnava pacientov v nujnih primerih zagotovljena, prav tako bodo še stekli dogovori za obravnavo onkoloških in drugih nujnih pacientov. ''Vsi pacienti bodo obravnavani, gotovo pa ne v takem obsegu kot v rednem delovnem času, razen nujnih,'' je dejal Kuštrin in poudaril, da Fides ni odgovoren za organizacijo delovnega procesa znotraj stavke in da bodo z vodstvom skušali doseči optimalne rešitve za zagotovitev zdravstvenih storitev.