Če bi se čakalne dobe pri določenih vrstah pregledov in posegov bistveno podaljšale, ker zdravniki ne bodo več toliko dežurali, bo zdravstvena blagajna paciente pošiljala v tujino, trdijo poznavalci.

“O tem resno razmišljamo, je pa to skrajni ukrep”, so nam res potrdili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pojasnili so, da jim za to zadostuje že sklep upravnega odbora zavoda. “Bi pa to za samo slovensko zdravstvo pomenilo škodo, saj bi se z odtekanjem denarja v tujino finančni položaj slovenskih izvajalcev še dodatno poslabšal,” pravi Damjan Kos z ZZZS. Pacient bi dobil povrnjene stroške do določene višine, ne pa tudi potnih stroškov.

Boj med izvajalci
Bo pa ZZZS najprej pogledal, ali je mogoče, da določene programe iz bolnišnic, ki zaradi zmanjšanega obsega dežurstev ne bodo zmogle vsega dela, prerazporedijo v druge bolnišnice ali celo h koncesionarjem. “So pa take razmere voda na mlin ministrstvu, ki bo tako laže izpeljalo reorganizacijo v bolnišnicah, čeprav bi bilo bolje, da bi se to zgodilo načrtovano,” še meni Kos.

Odpiranje kolektivne pogodbe?
Vlada je danes naredila korak naprej, Fides pa korak nazaj, je sestanek označil Rajko Kenda, predsednik zdravniškega sveta. Borut Pahor je bil pripravljen odpreti kolektivno pogodbo, Fides pa je ta predlog zavrnil. Kenda je ob tem izrazil globoko razočaranje.

Po četrtkovi seji vlade bo jasno, ali se bo vlada slabe finančne situacije in zaostrenih razmer, ki zdravstvu pretijo zaradi umika soglasij za dežuranje, lotila tudi z odpiranjem zdravniške kolektivne pogodbe. Pričakovati pa je, da bo minister Dorjan Marušič dobil mandat vlade za pogajanja o kolektivni pogodbi. Minister po sestanku s sindikati na tiskovni konferenci sicer ni želel konkretno povedati, kateri elementi kolektivne pogodbe bi lahko bili odprti. Se bodo pa spremembe, je pojasnil, nanašale tako na pravice kot dolžnosti zdravnikov.

Zatrdil je tudi, da še vedno podpira reorganizacijo dežurnih mest. Napovedal je, da bi do združevanja lahko prišlo na tistih segmentih, kjer se dežurstva na primarni in sekundarni ravni podvajata, pa tudi do racionalizacije podvajanj na sekundarni ravni.

Predvsem je izpostavil plačila za dežurstvo po zahtevnosti dela, ki bi zmanjšala plačne razlike za dežurstva med mlajšimi in starejšimi zdravniki.

"Minister debatiral ob kavi"
"Prišli smo v pričakovanju, da bo vlada ponudila rešitev za problem, ki ga je zakuhala, pa se to ni zgodilo. Tako da ta trenutek rešitve še ni. Pričakujemo, da bo minister dobil v četrtek mandat, da se uradno pogaja z nami, ne pa da debatira ob kavi kot do zdaj,“ je bil po sestanku slikovito ciničen Konrad Kuštrin, šef sindikata Fides. Na vprašanje, za kaj mora Dorjan Marušič dobiti mandat, pa je odgovoril: “To morate vprašati pa premierja.“

Od premierja nič novega
Povedal je še, da so na sestanku govorili o vseh problemih, ki "tarejo slovensko zdravstvo že ves čas, a le na splošno“. Predsednik vlade pa da jim na današnjem sestanku ni ponudil nič novega. O tem, ali je do 1. septembra še dovolj časa, da se za zaplet okrog dežurstev zdravnikov najde rešitev, pa: "Če je politična volja, se rešitev lahko najde. Nisem politik, zato o politikih ne morem soditi. Z naše strani pa je volja," je zatrdil Kuštrin.

Skrivnostni o svojem predlogu
Še bolj nejasen je bil šef Fidesa na vprašanje, kaj so vladi dali na mizo oni: "Imeli smo predlog, ne natančen, v grobem smer rešitve, ampak očitno ta skupina nima mandata cele vlade, da se pogaja.“ O tem, kaj konkretno so predlagali, pa je Kuštrin povedal le, da ne more biti bolj konkreten. Povedal je še, da racionalizacija dežurnih mest, o kateri se govori, ni v rokah zdravnikov, ampak "v rokah ministra in vodstev zdravstvenih zavodov“.

"Fides naredil korak nazaj"
"Sem zelo razočaran. Tako kot je vlada naredila korak naprej, je Fides naredil korak nazaj,“ pa je današnji sestanek med zdravniškimi organizacijami in premierjem ter ministrom komentiral Rajko Kenda, predsednik zdravstvenega sveta. Po njegovem je bil predlog vlade "dovolj korekten, da bi obe strani lahko izpeljali dogovor, da bi bili čast in interesi ohranjeni na obeh straneh“. O analizi reorganizacije dežurnih mest, ki naj bi po nekaterih informacijah prinesla prihranke zdravstveni blagajni, pa je Kenda povedal, da bo na jutrišnji seji zdravstvenega sveta zakoličen projekt, kako pripraviti analizo dežurnih mest za celo državo.