Podatki, ki smo jih pridobili z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kažejo, da se je v enem letu število posameznikov, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, povečalo za 18,5-odstotka (z 111.549 leta 2021 na 132.185 leta 2022), a vendarle podatki z dne 30. novembra 2022, tako zelo bistveno ne odstopajo od podatkov iz leta 2019, ko je v Sloveniji na dan 30. novembra bilo 124.065 ljudi brez izbranega zdravnika. Nato se je stanje v letu 2020 in 2021 začelo močno umirjati, saj podatki z dne 30. novembra 2021 kažejo, da je bilo brez izbranga osebnega zdravnika "le" 111.549 posameznikov. Seveda moramo tu uporabiti besedico "le", saj gre tudi v tem primeru za izjemno visoko in zaskrbljujočo številko.

V oči sicer bode, da je v teh številkah za posamezno leto precejšen delež posameznikov, ki niso državljani Slovenije, pač pa tujci s prijavljenim začasnim prebivališčem. Najbrž gre razloge iskati tudi v tem, da si tujci z začasnim prebivališčem – bodisi študenti bodisi ljudje s trebuhom za kruhom – osebnega zdravnika poiščejo šele, ko nastopijo hujše zdravstvene težave, v večini primerov pa gre za mlajše posameznike. V ZZZS sicer ocenjujejo, da ima veliko tujcev zdravnika v tujini, zato si ga tukaj ne poišče. "Za 32.928 tujcev (na dan 31.12. 2022) sklepamo, da uveljavljajo zdravstvene storitve izven Slovenije, pravico do izbire pa imajo)," so nam pojasnili na ZZZS.

Preverili smo, koliko zdravnikov dela v naših dveh največjih farmacevtskih podjetjih Leku in Krki. Iz Krke so nam odgovorili, da je pri njih zaposleno manjše število zdravnikov, ki sicer za delo v medicini nimajo ustreznih licenc. Iz Leka pa so nam odgovorili: "V družbi je po podatkih iz novembra skoraj 5.800 zaposlenih, od katerih sta 2 doktorja medicine, 1 doktor medicinske biokemije in 2 doktorja temeljnih medicinskih ved."

Število zdravnikov se je povečalo

Zanimiv je sicer podatek, da se je število aktivnih zdravnikov (IOZ v splošni ambulanti, ter v otroškem in šolskem dispanzerju) v zadnjih letih povečevalo. Tako je iz podatkov, ki smo jih pridobili iz ZZZS, razvidno, da je število zdravnikov v zadnjih petiih letih zraslo iz 1.352 (leta 2018) na 1.426 (leta 2022). A ker lahko aktivni zdravniki svojo dejavnost opravljajo v zmanjšanem obsegu podatki o številu zdravnikov niso najbolj natančni in verodostojni. Toda tudi podatki o številu timov (iz ur) vidimo, da se je številka povečala, in sicer s 1.152,70 (leta 2018) na 1.210,64 (leta 2022).

Pred uveljavitvijo Aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019 je veljalo, da je lahko zdravnik na primarni ravni odklonil opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko je presegel povprečje glavarinskih količnikov v območni enoti ZZZS v kateri je imel sedež. Ti glavarinski količniki so bili po območnih enotah različni. 

Kje je torej težava? Zakaj je danes več kot 14.000 ljudi več brez izbranega osebnega zdravnika kot v letu 2018? Pri ZZZS so prepričani, da so se težave poglobile s sprejetjem ureditve, ki so ji pri ZZZS odločno in javno nasprotovali (pravici družinskega zdravnika, da odklanja paciente že pri 1.895 glavarinskih količnikih). To pa je po podatkih ZZZS-ja kar 19 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika.

Zdi se, da se je vprašanje o posameznikih, ki ne uspejo priti do osebnega zdravnika, začelo vrteti v javnosti, ko se je v primežu pomanjkanja zdravnikov znašla Ljubjana. A pregled številk vendarle kaže na to, da Ljubljana še zdaleč ni edino območje, kjer imajo posamezniki težave z obravnavo pri osebnem zdravniku. Te tematike smo se lotili ločeno in bomo članek objavili v prihodnjih dneh. 

V ZZZS jasni: "Problematiko mora urediti ministrstvo za zdravje, denar ni težava"

"Problematiko družinske medicine mora reševati Ministrstvo za zdravje. Težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov namreč niso posledica pomanjkanja finančnih sredstev, saj je ZZZS zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira, temveč gre za veljavno ureditev, katere snovalci istočasno niso zagotovili tudi zadostnega kadra (zdravnikov), kar je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti (premalo razpisanih mest na obeh medicinskih fakultetah, premalo razpisanih specializacij, odsotnost ustrezne promocije poklica družinskega zdravnika. . .)," so prepričani v ZZZS-ju. 

Ministrstvo za zdravje je začasno reševanje problematike dostopa do osebnega zdravnika začelo reševati z ambulantami za neopredeljene, ki bodo v celoti zaživele v naslednjih dneh oz. tednih. Kako uspešne bodo, bo jasno kmalu.