V zdravniških organizacijah poudarjajo, da Slovenija potrebuje celovito reformo in ne le delne delne posege v zdravstveno zakonodajo. Ministrici očitajo, da se ne želi spopasti s pravimi dilemami slovenskega zdravstva, kot je ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, potreba po novih finančnih virih ali ureditev košarice pravic, ter da se ne želi soočiti s spremembo statusa javnih zdravstvenih zavodov, korupcijo in še čem.

"Že leto dni analizirajo"

"Sodeč po izjavah in delnih ukrepih v zakonodaji je ministrstvo za zdravje odstopilo od reševanja ključnih dilem slovenskega zdravstva. Namesto resne reforme že leto analiziramo slovensko zdravstvo, ki se medtem sooča s številnimi in vse težjimi problemi, ki jih ministrica ne želi videti. Dovolj je rezanja trakov in zidalnih posegov v bolnišnice. Čas je za soočanje z resnimi težavami v njih," pravi predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina.

Otroška srčna kirurgija, anesteziologi, čakalne dobe, kadrovanja ...

"Gre za razmere na otroški srčni kirurgiji, kadrovski kolaps mariborskih anesteziologov, vse daljše čakalne dobe, nespodobne cirkuse okoli kadriranja vodstvenih kadrov v največji slovenski zdravstveni ustanovi in obglavljenje še nekaterih največjih zdravstvenih ustanov," našteva Možina.  Našteto po prepričanju Možine ne dopušča ministričinih ocen, da je naše zdravstvo tako dobro, da nam ga zavidajo najrazvitejše države v Evropi.

Ureditev koncesij le delna

Kritični so do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po njihovem prepričanju kriminalizira zdravnike zasebnike, ter do zakona o zdravstvenih delavcih. Slednji je po njihovem prepričanju grob poseg v zdravniško avtonomijo in grob poseg v regulacijo nosilnega poklica v zdravstvu.

Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, pediatrinja koncesionarka Helena Mole, je opozorila, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu in naj bi jo sicer predstavili prihodnji teden, le delno ureja koncesije. Tudi zdravniki so po njenih besedah mnenja, da so popravki potrebni, a ti naj se pripravijo v okviru celovite zdravstvene reforme, kjer bodo vse stvari postavljene na svoje mesto.

Cilj zakona, kot je zdaj pripravljen, je po oceni Moletove pravzaprav ta, da bi koncesionarji postopno ugasnili.

Kuštrin: Nepoznavanje in nesposobnost

Po prepričanju predsednika prvega moža Fidesa Kondrada Kuštrina je zdaj že jasno, da na ministrstvu ne mislijo narediti nič. "S standardi in normativi se nič ne zgodi, ne lotijo se zdravstvene reforme. To kaže na nepoznavanje, nesposobnost tako ministrice kot cele vlade, da bi kaj naredila," je ocenil Kuštrin. Če se stvari ne bodo obrnile tako, kot pričakuje zdravniški sindikat, Kuštrin ne izključuje protesta, prav tako ne stavke, kot je potekala leta 1996.

"UKC Ljubljana: rešujejo ga naj upokojenci?"

Možina in Kuštrin sta danes komentirala tudi zadnja kadrovska dogajanja na UKC Ljubljana. Glede imenovanja Brigite Čokl za vršilko dolžnosti generalnega direktorja je Možina ocenil, da "je država v velikih težavah, če bodo upokojenci reševali največje težave v slovenskem zdravstvu". Po njegovi oceni delanje "takega cirkusa pri izboru vodstvenega kadra meče res slabo luč na sposobnost upravljanja slovenskega zdravstva, da o državi niti ne govorim".

Kot pravi, zdravniške organizacije imajo kandidate, ki so sposobni in pripravljeni voditi tako institucijo, "a ne v sedanjem stanju popolnega nezaupanja v upravljanje zdravstva". Po njegovi oceni je nujna sprememba statusa javnih zavodov, saj politično kadriranje ni pravi način, ampak mora svet zavoda postati odločujoči pri izbiri direktorja.