Ko je Matej (pravo ime je znano uredništvu) zbolel za depresijo, mu je splošna zdravnica svetovala obisk psihiatra. Dobil je seznam, na koga vse se lahko obrne v sklopu javnega zdravja, in začel klicati. Eni psihiatri so bili zasedeni za več mesecev, drugi bi ga sprejeli po dobrem mesecu. Takojšnje strokovne pomoči, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, ni dobil. Osebni zdravnik pa mu ni dal informacije o urgentnih ambulantah in centrih za pomoč ljudem v duševnih stiskah. Matej je bil obupan, saj mu je celo vstajanje iz postelje in opravljanje osnovnih opravil postajalo iz dneva v dan težje. Tako je začel sam brskati po spletu in poklical v zasebno ordinacijo. Tam ga je zdravnica sprejela takoj naslednji dan, mu predpisala antidepresive in ga poslala na bolniško. Po trdem delu in z močno voljo je Matej premagal depresijo.

Samomori. Po podatkih statističnega urada je Slovenija po stopnji umrljivosti zaradi samomora na četrtem mestu v EU. Raziskava inštituta za varovanje zdravja kaže, da ima težave z duševnim zdravjem kar 28 odstotkov Slovencev, pomoč zaradi težav pa jih poišče borih šest odstotkov. Ta peščica pogumnežev pa mora po obisku pri zdravniku pogosto klicati številne psihiatre in nanje čakati več mesecev. Sama sreča za naš zdravstveni sistem, da jih pomoč poišče tako malo. Ob svetovnem dnevu boja proti samomoru prosim vsaj osebne zdravnike, naj bolnike poučijo o vseh razpoložljivih oblikah pomoči in jih ne prepustijo lastni iznajdljivosti.