Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila sistemsko načelno mnenje, v katerem ugotavlja, da zdravniki, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, pomenijo sistemsko korupcijsko tveganje.

Hkrati KPK meni, da so čakalne vrste področje z visokim korupcijskim tveganjem, ki ni ustrezno obvladano.

Na podlagi ugotovitev v primeru Ortopedske bolnišnice Valdoltra je KPK konec februarja sprejela še sistemsko mnenje glede korupcijskih tveganj v celotnem zdravstvenem sistemu. Ugotovitve v omenjenem primeru so namreč pokazale sistemske kršitve zakonodaje glede dodatnega dela zdravnikov v ambulantah, v katerih niso redno zaposleni, in pri preskakovanju čakalnih vrst.

KPK predlaga prepoved "popoldanske obrti" zdravnikov

KPK je med drugim pripravila analizo udeležbe zaposlenih v javnem zdravstvu v zasebnih podjetjih. Ta kaže, da je 114 zasebnih podjetij med 1. januarjem 2004 in 1. septembrom 2013 prejemalo prihodke od proračunskih uporabnikov v času, ko so bile v teh podjetjih udeležene osebe hkrati zaposlene pri istih proračunskih uporabnikih. V tem obdobju so ta podjetja od zdravstvenih zavodov prejela 2,4 milijona evrov. 

V sistemskem načelnem mnenju KPK ugotavlja, da prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu oziroma dejstvo, da nekateri zdravniki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, pomeni sistemsko korupcijsko tveganje, ustvarja pa tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov. Komisija ministrstvu za zdravje, vladi in DZ tako priporoča postopno zakonsko prepoved hkratnega delovanja v javnem sektorju zaposlenih zdravnikov v zasebnih ambulantah in drugih zasebnih ustanovah. Nadzor na tem področju sicer močno šepa, še ugotavlja KPK, svoje bi morala narediti vodstva javnih zavodov, pa tudi ministrstvo in Nacionalni inštitut za javno zdravje ter inšpekcijske službe.

Vsi vedo, a nihče ne ukrepa

Čeprav nadzorni organi ugotavljajo pogoste kršitve glede čakalnih vrst v javnih zavodih, sistem pa omogoča tudi preskakovanje teh vrst, javni zavodi tveganj, povezanih s čakalnimi vrstami, v načrtih integritete ne zaznavajo in jih posledično ne obravnavajo ustrezno, so zapisali v sistemskem načelnem mnenju, kjer ugotavljajo, da preskakovanje pomeni hujšo kršitev poslovanja bolnišnice, saj postavlja bolnike v neenakopraven položaj pri dostopanju do zdravstvenih storitev, ki jih s prispevki za zdravstveno zavarovanje financira celotna družba.