"Včeraj sem bila priča zanimivi situaciji v zdravstvenem domu," piše bralka, ki ne želi biti imenovana. "Čakala sem, da me zdravnica pokliče, ko pride gospa in reče, da ima pregled v Ljubljani in potrebuje prevoz." Po besedah bralke je takoj dobila nalog, zato je povprašala zdravnico, ali ta opcija obstaja tudi za njo. Izvedela je, da sama ne izpolnjuje kriterijev, prav tako pa tudi gospa, ki je bila pred njo, a je zdravnica popustila zaradi strahu pred grožnjo njenih svojcev.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič potrjuje, da se primeri groženj dogajajo. "Gotovo se želi kakšen zdravnik s tem izogniti morebitnemu fizičnemu obračunavanju bolnikov," pravi Muževič in dodaja, da je bil z grožnjami že soočen tudi sam. "Imel sem tak primer. Poklical sem policijo in zadeva se je takrat uredila."

Siva cona nenujnih reševalnih prevozov

Zavarovalnica za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima točno določena pravila, kdaj je bolnik do prevoza z reševalnim vozilom upravičen in kdaj ne, a stanje na terenu tem pravilom ne ustreza povsem. Po besedah Muževiča je upravičenost prevoza nedvoumno jasna, ko gre za urgenco ali stanje nepokretnosti. "Ko gre za upravičenost do nenujnega reševalnega prevoza zaradi škodljivosti javnega prevoza, pa stopimo v sivo cono," pove Muževič. "Tu gre za presojo izbranega zdravnika."

Bolniki zato marsikdaj potožijo, da jim njihov osebni zdravnik naloga za prevoz ni napisal, medtem ko je druga oseba s podobnimi težavami do naloga prišla brez težav. "Za določene stvari vem, da se različno predpisujejo in ne vidim razloga, da se to ne bi dogajalo tudi pri nalogih za prevoz," pravi Muževič, ki je prepričan, da se da to z dobrim nadzorom optimizirat, a ker je zadeva zelo kopleksna se je povsem regulirati ne da. 

Osebne okoliščine pozna le zdravnik

"Lahko da gre za subjektivno presojo zdravnika, lahko pa tudi dejansko za različna zdravstvena stanja," poudari Muževič. "Demenca je recimo tipičen primer, ko je bolnik upravičen do prevoza, saj bi se izgubil na poti do avtobusne postaje, čeprav je povsem pokreten." Bolniki v čakalnici vseh okoliščin, v katerih se nahaja oseba, ki je bila upravičena do nenujnega prevoza, ne poznajo.

Nemalokrat so družinski zdravniki tudi korektorji socialnih stisk. Bolnik bi na primer moral na nujni pregled k specialistu, a pravi, da bo raje umrl doma, ker si ne more privoščit prevoza. Takšen bolnik se recimo sploh ne bi pojavil na gastroskopiji, a ker mu raste tumor, bi brez pregleda umrl. "To ni problem družinske medicine ali zdravstvenega sistema, ampak socialne ureditve države," pove Muževič. "Zdravnik v tem primeru krši pravila ZZZS in tvega, da bo v nadzoru plačal strošek prevoza in 400 evrov pogodbene kazni, a tudi, da bolnik v nasprotnem primeru ne bo prišel do potrebnega zdravnika."

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v desetih letih zabeležil 1150 nepravilno obračunanih nenujnih prevozov (preveliko število obračunanih kilometrov, dvojni obračun, neutemeljeno obračunan spremljevalec in podobno). Največ - 316 primerov je zabeležil v lanskem letu, najmanj - le 26 pa v letu 2009. Pri nujnih prevozih je bilo nepravilnosti manj, leta 2013 so zabeležili 39 primerov, leta 2010 31 in leta 2006 27 primerov.

irma.hus@zurnal24.si