Z imenovanimi zdravniki se praviloma srečamo ob dolgotrajni bolezni. A tudi njih zadnja leta primanjkuje, pravijo na ZZZS, zato za to delo zdravnike tudi najemajo po pogodbi.

Obvladovanje absentizma je v Sloveniji pereč problem, število dni odsotnosti zaradi bolezni pa skokovito narašča. Kot smo že pisali, je Slovenija med tistimi državami EU, ki imajo največ bolniških odsotnosti na zaposlenega. Začasno zadržanost od dela nad 30 dni ugotavljajo na prvi stopnji imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preverili smo, koliko jih zaposlujejo, koliko primerov obravnavajo in kako so za svoje delo plačani, saj nam je na ušesa prišlo, da naj bi zdravnica poleg službe zlahka zaslužila še eno plačo. A sodeč po podatkih ZZZS ne tako zlahka. 

Normativ: v eni uri morajo podpisati šest odločb

V povprečju je en imenovani zdravnik (preračunano na polni delovni čas) v lanskem letu izdal 8.500 odločb, kar nanese približno 40 odločb na delovni dan. Na ZZZS so v lanskem letu imeli za naloge odločanja o pravicah zavarovanih oseb 28 redno zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov, ki imajo z ZZZS večinoma sklenjeno delovno razmerje za krajši delovni čas. Ostale najemajo.

Zaradi dolgoletnega pomanjkanja redno zaposlenih zdravnikov pa v ZZZS že vrsto let delo imenovanih zdravnikov in članov zdravstvene komisije opravljajo tudi pogodbeno zaposleni zdravniki.

Za kakšno plačilo? "Zunanjemu pogodbenemu zdravniku pripada plačilo glede na obseg opravljenega dela," pojasnjujejo na ZZZS. Plačani so na uro, ta pa se izračuna na podlagi predpisanega normativa. Normativ imenovanega zdravnika ZZZS je za odločbe o začasni zadržanosti z dela šest odločb na uro, za zdravnika člana zdravstvene komisije (II. stopnja) pa 1,5 odločbe na uro. Urna postavka od 1. 1. 2023 dalje znaša 25,79 evra bruto. Za zdravnika po naši oceni precej nizka tarifa. 

"Normativ vključuje vse predhodne dopise ter vsa druga materialna in procesna dejanja, izvedena z namenom ugotovitve dejanskega stanja, ki je podlaga za opravljeno nalogo," dodajajo na ZZZS.

Da bi zdravnik v enem mesecu zaslužil 2000 evrov bruto, bi moral oddelati 77 ur oziroma izdati 465 odločb, kar je 22 na dan, če bi dodatno delal vsak delovni dan in bi jih bilo v mesecu 21.

Imenovani zdravniki ZZZS so v letu 2023 izdali 417.801 odločb o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, od tega:

• 312.037 odločb o začasni nezmožnosti za delo,
• 47.268 odločb o zobnoprotetični rehabilitaciji,
• 51.942 odločb o zdraviliškem zdravljenju,
• 4.335 odločb o medicinskih pripomočkih in
• 2.219 odločb za nego družinskega člana.

118 zdravnikov in zobozdravnikov so imeli na pogodbi 

ZZZS je na podlagi javnega naročila in sklenjenih pogodb o delu v letu 2023 sodeloval s 118 pogodbenimi zdravniki in zobozdravniki, oziroma preračunano na polni delovni čas z 22,36 pogodbenimi zdravniki in zobozdravniki iz ur, za kar so odšteli 1.157.100 evrov. Povprečen zaslužek enega pogodbenega zdravnika oziroma zobozdravnika je bil tako približno 9800 evrov bruto. 

Sodelujejo namreč s pogodbeniki, ki imajo različne specializacije (fizikalno in rehabilitacijsko medicino, dentalno medicino, družinsko medicino, interno medicino, pediatrijo, splošno medicino, medicino delo, prometa in športa, ginekologijo in porodništvo, javno zdravje, anesteziologijo z reanimatologoijo, infektologijo, nevrokirurgijo, nevrologijo, psihiatrijo, sodno medicino, splošno kirurgijo, oftalmologijo, šolsko medicino, epidemiologijo).

Najdaljši bolniški stalež je leta 2020 trajal 11,5 leta, najvišje izplačano bolniško nadomestilo pa skoraj 21.500 evrov. Glede višine in trajanja bolniškega staleža ima Slovenija najmanj restriktivne pogoje v Evropi. Trajanje nadomestila je neomejeno, višina nadomestila se s trajanjem povečuje.

Kaj vse počnejo imenovani zdravniki?

Na prvi stopnji imenovani zdravniki ZZZS odločajo o začasni nezmožnosti za delo nad 30 koledarskih dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik. Odločajo pa tudi o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 koledarskih dni.

Foto: Anže Petkovšek ZZZS Svojo odločitev sprejmejo na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobijo od osebnega zdravnika in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. O svoji odločitvi morajo izdati odločbo najpozneje v osmih koledarskih dneh po prejemu zahteve.

Imenovani zdravnik mora o bolnikovi zmožnosti za delo odločiti praviloma vsaka dva meseca, razen če že vnaprej oceni, da bo upravičena odsotnost z dela trajala dalj časa.

Če se zavarovanec ali njegov delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika, lahko v roku petih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo.

Postopek na zdravstveni komisiji

Tu nastopi zdravstvena komisija ZZZS, ki obravnava prejeto pritožbo. Deluje v Mariboru in Ljubljani, sestavljata pa jo dva zdravnika in en univerzitetni diplomirani pravnik. Zdravstvena komisija opravi obravnavo, pregleda zavarovanca, če se jim to zdi potrebno, nato pa trojica sprejme odločitev in izda odločbo.

Kot že omenjeno, je normativ za komisijo 1,5 odločbe na uro.

Tudi komisija je z izdajo odločbe omejena na največ osem koledarskih dni. Če se zavarovana oseba ali delodajalec z odločbo komisije ZZZS ne strinjata, pa jima preostane le še, da v roku 30 dni od prejema odločbe vložita tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

Računsko sodišče ni bilo zadovoljno z rezultati

Revizijsko poročilo o obvladovanju dolgotrajnega bolniškega staleža, ki ga je pripravilo računsko sodišče, kaže, da ministrstvo za zdravje pri tej nalogi ni bilo učinkovito. V dokumentu, ki so ga objavili konec lanskega leta, je računsko sodišče za odpravo razkritih nesmotrnosti od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in mu podalo tudi priporočila za učinkovitejše obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža.

Ministrstvu za zdravje so priporočili, naj:

• zagotovi strokovne podlage, ki bi pozitivno vplivale na zmanjševanje pomembnejših razlik v dolžini bolniškega staleža za istovrstno zdravstveno stanje posameznika;
• prouči možne aktivnosti v smeri oblikovanja in sprejemanja ukrepov, ki bi delodajalcu omogočale pravočasno seznanjanje s potrebnimi informacijami (o predvideni dolžini bolniškega staleža in drugih spremenjenih okoliščinah glede zaposlitve zavarovanca), ki bi mu služile pri boljši organizaciji dela in delovnih procesov v organizaciji;
• zagotovi spremembo obstoječe pravne ureditve glede ureditve laičnega nadzora (definicija laičnega nadzora, položaj in pravice laičnega nadzornika) ter glede odvzema in zadržanja nadomestila plače tako, da bo delo laičnih kontrolorjev posledično bolj učinkovito, in sprejme ustrezne usmeritve za presojo in kvalifikacijo ravnanj zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela kot podlago za odločanje imenovanih zdravnikov o odvzemu oziroma zadržanju nadomestila plače;
• poenostavi dostop do vseh izvidov in strokovnih mnenj o zdravstvenem stanju zavarovanca vsem zdravnikom, udeleženim v postopku ugotavljanja začasne in trajne delanezmožnosti zavarovanca.

nina.sprohar@styria-media.si