Kirurgija Bitenc je prejšnji teden na kranjsko upravno enoto vložila dokumentacijo za gradbeno dovoljenje za novo kirurško bolnišnico na Golniku. S 24 milijonov evrov vrednim projektom želi povečati svoje zmogljivosti, saj širitev s sedanjih prostorov, ki jih najema od Klinike Golnik, ni mogoča, povpraševanje po zdravstvenih storitvah pa je veliko.

Kot je za STA povedal torakalni kirurg Marko Bitenc, ki je direktor Kirurgije Bitenc, gradbeno dovoljenje pričakujejo do konca leta. Takoj zatem, predvidoma v začetku prihodnjega leta, bodo začeli z gradnjo. Dela bi bila končana v manj kot letu dni, tako da bi novo kirurško bolnišnico lahko odprli že konec prihodnjega leta.

Za novogradnjo so se odločili, ker so do konca izkoristili razpoložljive zmogljivosti, ki jih že 15 let najemajo od Klinike Golnik. Leta 2020 so zato v kampusu, kjer deluje Klinika Golnik, za 485.000 evrov kupili stara propadajoča kompleksa Kolovrat in Pralnica.

Propadajoče stavbe bodo porušili in na njihovem mestu uredili povsem novo kirurško bolnišnico. Ta bo imela okoli 10.000 kvadratnih metrov površin, imela bo 10 intenzivnih in 40 navadnih postelj ter tri operacijske dvorane, pri čemer bo ena kostna, druga mehkotkivna, tretja pa hibridna.

Potrebe precej večje od trenutnih zmožnosti

Sedaj letno izvedejo okoli 2500 operacij. Veliko imajo operacij prsnega koša, povezanih s pljučnim rakom. Izvajajo tudi kirurgijo trebušnih organov, ortopedske kirurgijo, nevrokirurgijo, žilno in plastično kirurgijo. Izvedejo veliko posegov na ščitnici, krčnih žilah, abdominalnih kilah in žolčnih kamnih, pa tudi na kolčnih in kolenčnih protezah ter diskus hernijah hrbtenice. "Praktično delamo posege na vseh področjih razen na srcu," je povzel Bitenc.

"Ne bomo zajedali proračunskih sredstev"

Naložba v novo bolnišnico bo stala 24 milijonov evrov, pri čemer se je v minulih letih govorilo o morebitnem evropskem ali državnem sofinanciranju. Kot je izpostavil Marko Bitenc, bodo celotno investicijo pokrili sami. 20 odstotkov sredstev imajo zagotovljenih iz akumulacije prejšnjih let, za preostalo pa bodo najeli 20-letni kredit. "Ne bomo zajedali proračunskih sredstev," je poudaril za STA.

Bitenc, nekdanji član vladne svetovalne skupine za covid-19, je sicer tudi lastnik Zdravstvenega zavoda Zdravje. Ta je s poslom hitrega testiranja od države v času pandemije prejel okoli devet milijonov evrov denarja, kažejo uradni podatki. S tem je bilo podjetje drugo na lestvici največjih prejemnikov javnih sredstev v tedanjih razmerah.

Povpraševanje po njihovih storitvah je večje, kot ob zdajšnjih zmogljivostih lahko realizirajo. Glede na velike potrebe Bitenc pričakuje, da bodo po izgradnji nove bolnišnice potrojili realizacijo programov. V ta namen bodo povečali tudi število zaposlenih, ki jih je trenutno 36, pri čemer težav s pridobivanjem kadra nimajo.

Kot je povedal Bitenc, v 97 odstotkih zdravijo Slovence, in sicer v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Le okoli tri odstotke bolnikov je tujcev, večinoma iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. "Bolnišnica je primarno namenjena javni zdravstveni službi, ne tujcem ali poslom," je zagotovil Bitenc. Izgradnja nove bolnišnice bo tako prispevala tudi k skrajševanju čakalnih dob.

V novi bolnišnici bo strokovnost obravnave bolnikov enaka kot doslej, namestitev pa bo bistvena boljša. "To bo namreč povsem nov objekt, sodobno zasnovan in energetsko varčen. Tako bo namestitveni standard v tej bolnišnici najboljši ne le v okvirih te regije, temveč tudi izven meja Slovenije," je prepričan.

dezurni@styria-media.si