V letu 2015 so v Sloveniji ugotovili 32 smrti zaradi drog. Največ, 15 smrti, je med uporabniki heroina, sledi število zastrupitev z metadonom. Zaradi metadona je umrlo sedem oseb, zaradi kokaina sta v tem letu umrli dve osebi, kaže Nacionalno poročilo o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. 

Poročilo tokrat prvič navaja tudi smrti, ki naj bi bili povezani z uporabo marihuane. "Strokovnjaki, ki so se odločali o vzroku smrti pri teh dveh osebah, so po skrbnem pregledu dokumentacije in po obdukciji obeh umrlih oseb ugotovili, da je bila smrt pri obeh osebah posledica predhodne uporabe konoplje. Zato so se odločili, da gre za smrti, povezane z uporabo konoplje," pojasnjuje Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V strokovni literaturi je mogoče najti še več člankov, ki povezujejo nenadno odpoved srca s predhodnim kajenjem konoplje, oziroma marihuane. "Razlog za smrt je torej nenadna odpoved srca, ta pa je bila v članku obravnavanih primerih povezana s kajenjem konoplje," razlaga Krek. 

Vse več zdravljenih odvisnikov od marihuane

V letu 2015 se je v programe zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog vključilo več kot 3.700 ljudi. Večina jih je prejemala metadon. Med uporabniki drog, ki prvič vstopajo v program zdravljenja, povečuje delež odvisnikov, ki so uživali marihuano. Leta 2007 je bilo takih prvih iskalcev pomoči 6,5 odstotka, v letu 2015 pa je bilo na zdravljenju že 38,6 odstotka odvisnikov, ki so kadili tudi marihuano.

DrogaArt: Odvisnost pri majhnem odstotku

Na dolgoročne posledice uporabe marihuane opozarjajo na Združenju DrogArt, zasebni neprofitni volonterski organizaciji, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. "Že po nekajkratni uporabi marihuane se lahko pojavi toleranca, ta pa tudi razmeroma hitro izgine, če jo za nekaj časa prenehaš uporabljati. Pri manjšem odstotku uporabnikov se pojavi rahla fizična odvisnost približno polovica uporabnikov pa naj bi imela težave z nadzorom svoje uporabe"

Odvisnost od konoplje se razvije v procesu prilagajanja možganov na kanabinoide iz konoplje. Možgani se prilagodijo tako, da se zmanjša izdelava lastnih endokanabinoidov in občutljivosti receptorjev na nam lastne endokanabinoide. "Ob pogostejši uporabi konoplje kar naenkrat ni več dovolj samo enkratno kajenje, ampak mora to aktivnost človek ponavljati, da doseže ugodje in se izogne posledični krizi. Prav sistem zagotavljanja ugodja je tisti, ki pospešuje uporabo konoplje in povečuje željo po njej. Danes vemo, da je tveganje za razvoj odvisnosti od konoplje večje pri ljudeh s posebno genetsko strukturo," razlaga strokovnjak za droge Milan Krek.

Brez marihuane odtegnitvena kriza

"Odvisnost od konoplje se kaže najbolj v tem, da človek preprosto potrebuje konopljo, da se počuti dobro. Brez nje se lahko začne pojavljati sindrom odtegnitvene krize, ki se kaže v različnih oblikah," razlaga Krek. Znaki odtegnitvene krize so razdraženost, živčnost, jeza, težave s spanjem, neprijetne sanje, povečan ali zmanjšan apetit, nemir, depresivno stanje, bolečine v trebuhu, driska, znojenje, povišana telesna temperatura, pospešen srčni utrip, mrzlica, glavobol, prekomerna utrujenost, zbadajoči občutki na koži, mišični krči, bolečine v mišicah in sklepih, slabosti itd… "Znaki so najhujši 10 dni po prenehanju uporabe konoplje in izzvenijo v obdobju do dveh mesecev in takoj, ko uporabnik ponovno uporabi konopljo. Običajno začnejo ljudje uporabljati konopljo občasno. Če se razvije odvisnost, pa jo potrebujejo vse pogosteje." Foto: Anže Petkovšek marihuana marš

Terapija ni vedno uspešna

Odvajanje lahko poteka doma ali v posebnih programih in tudi v okviru bolnišnične obravnave. "Pri odvajanju ni največji problem prenehanje uporabe. Bolj pomembno je vzdrževanje abstinence, ki je veliko težje kot samo prenehanje uporabe. Zato je na tem področju poleg zdravil, ki zmanjšujejo posamezne simptome, ki so vezani na odtegnitveno krizo, zelo pomembno dolgotrajno delo na spremembi vedenja s pomočjo vedenjske terapije. Terapija ni vedno uspešna in nekateri posamezniki se zopet vrnejo k uporabi konoplje. Niso vsi ljudje enaki in obstajajo velike razlike med ljudmi tako po uporabi konoplje kot glede zahtevnosti in uspešnosti zdravljenja odvisnosti. Vsak odreagira po svoje," razlaga Krek.

Marihuana prepogosta med dijaki

Marihuana je v Sloveniji najbolj razširjena droga, uporabilo jo je okoli 25 odstotkov Slovencev. Glede porabe kanabisa med dijaki je Slovenija visoko nad povprečjem držav Evrope. V zadnjem valu raziskave v letu 2015 je vsaj enkrat v življenju uporabila kanabis petina anketiranih dijakov, starih 15 do 16 let. "Osebe, ki začnejo uporabljati konopljo pred 18 letom, imajo veliko večje tveganje za razvoj odvisnosti od konoplje. Po nekaterih študijah razvije odvisnost od konoplje okoli 40 odstotkov oseb, ki so začele redno uporabljati konopljo pred 18 letom starosti," pravi Krek.

Uporaba v medicinske namene

"Ljudi je potrebno  opozoriti, da konoplja ni tako nenevarna, kot se jo pogosto hoče prikazati v javnosti. Ima pač tako kot vse stvari na tem svetu zelo svetlo plat, če jo uporabljamo kot medicinsko konopljo, in tudi temno plat, kadar se uporablja mimo medicine. To temno plat se rado spregleda, ker ljudje ne vidimo radi slabih stvari. Ko poseže človek po konoplji, pa mora vedeti tudi za slabe plati te zgodbe, če naj se jim izogne," pravi Krek, ki svetuje, da se pred kakršnokoli uporabo seznanimo, kaj konoplja sploh je, kaj lahko pričakujemo in kakšne so lahko morebitne posledice.

"Le tako se lahko svobodno odločamo za ali proti uporabi konoplje in tudi zavestno prevzamemo vse morebitne posledice. Predvsem bi želel opozoriti, da se tisti s težavami zaradi rabe konoplje večkrat predolgo odločajo za zdravljenje, kar je značilno za bolezni odvisnosti. Ko se pogovarjam s tistimi, ki že imajo za sabo izkušnjo zdravljenja zaradi odvisnosti, mi pogosto povedo, da ne bi začeli z uporabo konoplje, če bi poznali vsa dejstva. A po toči zvoniti je prepozno, pravi slovenski pregovor."

*Države ESPAD: so države, ki so sodelovale v raziskavi leta 2015 in katerih podatki so vključeni v mednarodno poročilo za leto 2015: Albanija, Avstrija, Belgija (Flandrija), Bolgarija, Ciper, Češka republika, Črna gora, Danska, Estonija, Ferski otoki, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švedska in Ukrajina