Združene države je v avgustu pretresel škandal ob razkritju, da se je cena Epipena, zdravila, ki ga alergiki uporabljajo za zdravljenje potencialno smrtonosnih anafilaktičnih šokov, v zadnjem 
desetletju povišala za kar petkrat. Medtem ko je še leta 2007 cena enega injektorja stala okoli 50 ameriških dolarjev, je bilo letos za paket dveh injektorjev, ki se predpisuje bolnikom, potrebno odšteti že 600 ameriških dolarjev.

Pri nas določena najvišja cena

Zaradi javnega ogorčenja je podjetje Mylan napovedalo, da bo na trg za 300 evrov dalo generično različico zdravila. Zanimivo je, da pri nas zavarovalnica za zdravilo odšteje dobrih 30 evrov na kos. "ZZZS plačuje zdravilo po nabavni ceni, ki pa ne sme biti višja od najvišje dovoljene cene," pojasnjuje Damjan Kos iz ZZZS. "Ker zdravilo nima dogovorjene cene plača ZZZS največ 33,21 evrov v ustreznem odstotnem deležu." Najvišja dovoljena cena 33,21 evrov je enaka tako za odrasle kot otroke, ki dobijo manjšo dozo (150 namesto 300 mg) zdravila.

Obe zdravili sta razvrščeni na P70 listo, kar pomeni, da se za otroke, učence, dijake, vajence, 
študente ter osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju cena v celoti krije iz obveznega 
zdravstvenega zavarovanja, za ostale pa v 70-ih odstotkih. "Preostalih 30 odstotkov krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali oseba sama, če zavarovanja nima urejenega," pojasnjuje Kos. 

V ZDA ceno ureja prosti trg

Razlika med nami in ZDA je v organizaciji zdravstvenega sistema kot celote in s tem povezanim načinom zagotavljanja kritja stroškov. "V ZDA odnose med dobavitelji in porabniki zdravil v največji meri urejata prosti trg in (razen za določene tarčne populacije v programu 'Obamacare') komercialno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je v EU  skrb za organizacijo in delovanje dodeljena s primarno zakonodajo državam članicam," pojasnjujejo pri Javni Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. "Države EU v svoje sisteme javnega zdravstva vgrajujejo javno financiranje zdravil skupaj z instrumenti državne regulacije cen in javnega  financiranja zdravil oziroma poplačil za zdravil iz javnih sredstev."

Ob tem se seveda pojavi vprašanje, ali bo proizvajalec zdravil zainteresiran za prodajo zdravila na tako majhnem trgu kot je Slovenija in za takšno ceno, če lahko v ZDA zasluži petkrat več. "Slovenija je zelo majhen trg in mora zato aktivno skrbeti za dostopnost zdravil na trgu ne glede na interes dobaviteljev, za kar skrbimo tudi v JAZMP," pojasnjujejo pri Agenciji. "Slovenski trg zdravil namreč predstavlja komaj 0,1 odstotka globalnega trga zdravil, zato nekateri globalni proizvajalci zdravil niso motivirani, da v vseh okoliščinah nemoteno preskrbujejo slovenski trg."

Proizvajalec ni dolžan oskrbovati našega trga

Dodajajo, da niti naša niti zakonodaja EU ne obvezujeta proizvajalcev, da preskrbuje naš trg z zdravili. "Za razliko od tega v Sloveniji zakon zavezuje veletrgovce z zdravili, da morajo zdravilo, ki ga je pri njih naročil izvajalec zdravstvene dejavnosti, v 24 urah zagotoviti naročniku," poudarjajo pri JAZMP. "Proizvajalec oziroma imetnik dovoljenja za promet z zdravilom pa je obvezan sporočiti JAZMP prihod zdravila na trg ter ob predvideni motnji v preskrbi oziroma začasnem ali trajnem odhodu zdravila s trga obvestiti  agencijo JAZMP najmanj dva meseca pred zadevnim dogodkom." 

Pojasnjujejo, da so razlogi za motnje v preskrbi običajno tehnološke narave vključno z nedostopnostjo vhodnih sestavin pri proizvodnji zdravil, medtem ko so razlogi za prenehanje preskrbe tudi povsem poslovni, npr. prenizek tržni delež v razmerju do stroškov vzdrževanja zdravila na trgu.  

Alternativno zdravilo je bilo umaknjeno

Do sredine leta 2012 se je v Sloveniji za zdravljenje anafilaktičnih šokov uporabljalo zdravilo Anapen, a so ga zaradi težav z izbrizganjem razstopine adrenalina iz steklene injekcijske brizge, ki je vložena v avtoinjektor, postopno umaknili s prodaje. Nadomestil ga je epipen, ki je trenutno edino zdravilo za zdravljenje anafilaktičnih šokov, ki je na razpolago na našem trgu.

irma.hus@zurnal24.si