"Ja, saj smo šli v Evropsko unijo tudi zato, da si bomo lahko konkurirali čez mejo, kajne? Pri nas je delež Italijanov okoli 15-odstoten. Zgodilo se je tudi že, da so v Italiji, potem ko je starostnik napovedal, da se bo preselil k nam, ceno njegove oskrbe znižali na našo raven," razkriva Merita Sabadin Ferrara, direktorica zasebnega doma upokojencev Dom Danica v zaledju Kopra. Objekt leži deset kilometrov od meje, (tudi) o njem pa se je nedavno razpisal tržaški dnevnik Il Piccolo.

Do 500 evrov ceneje

"Potem ko so nam Slovenci konkurirali z nižjimi cenami bencina, cigaret in poštnih storitev, se to zdaj dogaja tudi na področju domov za ostarele. Na desetine starostnikov se je tako že odločilo, da bodo svoja zadnja leta preživeli v ustanovah v Sežani, Kopru in Portorožu. Cene nastanitve v (zasebnih, op. p.) slovenskih domovih za upokojence se začnejo pri 890 evrih, medtem ko je treba v Trstu vsak mesec plačati od tisoč do 1.400 evrov. Mesečna oskrba je torej v Sloveniji cenejša za od 300 do 500 evrov," je zapisal časnik.

Konkurenca tudi doma

V Kopru so te dni odprli nov dom za starostnike, ki ga je na Obali zgradil Dom upokojencev Ptuj; po Sloveniji ima sicer pet svojih enot.

Cena, ki so jo postavili, je zelo nizka; za bivanje v dvoposteljni sobi z osnovno nego znaša 548 evrov, nekateri sogovorniki pa ocenjujejo, da so jo postavili tako nizko, da bi napolnili prostore, a da pri njej ne bodo dolgoročno vzdržali. "Iz lucijskega doma upokojencev (tam je cena 893 evrov, op. p.) se je k nam preselilo 16 starostnikov, z javnima zavodoma v Kopru in Izoli pa smo se dogovorili, da si oskrbovancev ne bomo 'kradli' oziroma se jih ne bo spodbujalo k selitvi," razlaga Kristina Dokl, direktorica nove enote Doma upokojencev Ptuj na Obali. Na vprašanje, ali nameravajo dom tržiti tudi v Italiji, pa odgovarja, da se bodo za to odločili, če njihove zmogljivosti "ne bodo zapolnjene s Slovenci".

Kaj pa Avstrijci?

"Za naše domove so se zanimali tudi tujci. Predvsem je povpraševanje po apartmajih v Notranjih Goricah in Črnučah (nadstandardne storitve, ki so še vedno veliko cenejše kot v tujini). Sicer so domovi upokojencev v Avstriji res dražji kot v Sloveniji, a ni pričakovati, da bi Avstrijci množično prihajali k nam. Razloga sta najverjetneje navajenost na domačo okolico in bližina svojcev," pa pravi Tjaša Pečnik Mlakar iz družbe Deos, ki ima v Sloveniji sedem objektov; čakalnih vrst nimajo.

Dolgega čakanja ni več

Novozgrajeni domovi, sprememba načina evidentiranja vlog in kriza so skoraj povsem skrajšali sezname čakajočih na prostor v domu. V javnem domu je treba za osnovno oskrbo odšteti okoli 500 evrov, v zasebnem s koncesijo pa 800 in več. Večina slovenskih upokojencev ne prejme dovolj pokojnine, da bi v dom sploh lahko šla. Povprečna neto starostna pokojnina (prejema jo več kot 68 odstotkov upokojencev) je lani znašala 615 evrov, invalidska (prejema jo 14,8 odstotka upokojencev) pa borih 480 evrov. Večina upokojencev (81 odstotkov) prejema do 800 evrov pokojnine na mesec, razmeroma visoke pokojnine, nad 1.800 evri, pa je lani prejemalo 2.032 starostnikov.