Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je KPK MORS izdala več priporočil, zaradi zaznanih nepravilnosti v povezavi s porabo javnih sredstev je zadevo odstopila v pristojno obravnavo računskemu sodišču, v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami MORS pa državni revizijski komisiji, saj v postopkih javnega naročanja za nasprotje interesov veljajo določbe zakona o javnem naročanju.

KPK je postopek glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila MORS 'Vojak v akciji' začela na lastno pobudo, prejela pa je tudi prijavo in sklep KPK za nadzor javnih financ državnega zbora, naj uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete. V predhodnem preizkusu je KPK pridobila dokumentacijo in pojasnila MORS, vpogledala v dostopne evidence in proučila področno zakonodajo.

Na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovljenega dejanskega stanja niso potrdili kršitev zakona, je pa v postopku izvedbe posameznih faz javnega naročila zaznala več korupcijskih tveganj. Čeprav je iz preteklih aktivnosti MORS razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni Komisije MORS lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih.

Foto: Profimedia Slovenska vojska

Korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji

KPK je zaznala korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji, v kateri je naročnik dal zahteve, ki odstopajo od zakonskih pogojev, ni dovolj jasno opredelil zahtevanih dokazil ter določil presplošna merila za ocenjevanje. Zaznali so tudi tveganja v zvezi z napovedjo ponovitve javnega naročila. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Če se bistvene okoliščine ne spremenijo, pa lahko ponovitev istega javnega naročila ustvarja videz, da bi naročnik lahko favoriziral ali želel favorizirati določenega ponudnika.

Tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev predstavlja tudi zaznano neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom MORS. Z vidika transparentnosti in jasnosti je po mnenju KPK problematična tudi neustrezno utemeljena ocena vrednosti predmetnega naročila, pojasnilo MORS, da ta ni bila izvedena zaradi pomankanja tovrstnih oglaševalskih akcij v Sloveniji, pa nezadostno. KPK opozarja tudi na visoko korupcijsko tveganje, ki ga predstavlja veliko razhajanje med vrednostjo projekta, ki jo je določil MORS, in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca MORS za izvajanje promocije zaposlovanja v Slovenski vojski iz leta 2020. Dodatna korupcijska tveganja povzroča tudi odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila.