Poročilo o Sloveniji zajema slabih 19 strani in opisuje sistem ter ugotavlja, da se pravice na splošno spoštujejo, čeprav je tudi nekaj problemov, ki pa se ponavljajo iz leta v leto. Zaslediti ni edino problema vračanja nacionaliziranega premoženja, saj je bilo do 30. julija lani rešenih 97,3 odstotka zahtevkov za vračilo.
Previdno o izbrisanih
Vnovič je izpostavljen problem izbrisanih. Poročilo State Departmenta pravi, da je
v Sloveniji med 4000 do 6000 oseb brez legalnega statusa, kar je posledica odločitve vlade leta
1992, da izbriše iz registrov 18.000 jugoslovanskih državljanov, ki niso zaprosili za slovensko
državljanstvo. Američani so glede tega previdni in pravijo, da je za nekatere to administrativni,
za druge pa politični problem in da se nekateri izbrisani pritožujejo, da jih vlada ni ustrezno
informirala, drugi pa ne vidijo razloga v tem, da bi morali prositi za državljanstvo, če so imeli v
Sloveniji stalno bivališče. Poročilo tudi pravi, da se odločitev ustavnega sodišča iz leta 2003
glede neustavnosti delov zakona o tej zadevi do konca leta 2008 ni upoštevala.
Segregacija Romov
V zvezi z Romi poročilo omenja, da Grosuplje že tri leta ne upošteva določila, da morajo
imeti Romi predstavnika v lokalnih svetih, vlada pa proti občini ni ukrepala. Šolanje romskih otrok
je različno po regijah, na primer na Dolenjskem jih obiskuje osnovno šolo le 39 odstotkov, v
Prekmurju pa 70 odstotkov. Poročilo omenja tudi segregacijo otrok v šoli v Bršljinu, zaradi česar
je vlada med drugim najela pet dodatnih učiteljev.
Avtorji poročila ugotavljajo, da se sodni zaostanki še naprej kopičijo, kljub zakonu iz leta 2007, ki zagotavlja pravico do hitrih postopkov brez zavlačevanja. Do 30. septembra je bilo nakopičenih 275.627 zaostankov in ministrstvo za pravosodje je najelo 155 novih sodnikov, da se jih odpravi.
Poročilo omenja, da se do konca leta gradnja mošeje v Ljubljani še ni začela kljub dogovoru in da judovska skupnost, ki šteje okrog 300 članov, poroča o nekaj predsodkih, neznanju in napačnih stereotipih, ne pa tudi o nasilju ali odkriti diskriminaciji.
V Sloveniji glede na poročilo vlada medijska svoboda, čeprav je bilo nekaj poskusov vplivanja in pritiskov ter obstaja tudi samocenzura novinarjev. Poročilo pravi, da je urad ombudsmana ugotovil, da so poskusi vladnega pritiska na tiskane medije propadli, malce več uspeha pa je imela vlada pri oddajnih medijih. Omenjajo se tudi kritike, da je iz vladnega sklada za pluralizacijo medijev šlo neprimerno več sredstev za medije katoliške cerkve in vladi naklonjene medije.
Vsaka sedma ženska posiljena
V Sloveniji naj bi obstajal problem nasilja nad ženskami v družinah, pri tem tudi posilstev.
Amnesty International in telefon SOS pravita, da je v Sloveniji posiljena vsaka sedma ženska, le
pet odstotkov pa jih poišče pomoč. Lani je bilo v Sloveniji 62 kazenskih primerov posilstva, 60
primerov spolnega nasilja in 178 primerov spolnega napada na mladoletno osebo. Ženske sicer dobijo
povprečno 93 odstotkov moške plače za isto delo. Sicer pa State Department ugotavlja, da minimalna
plača v Sloveniji, ki znaša okrog 590 evrov mesečno, zagotavlja dostojen življenjski standard.
Glede trgovine z ljudmi je Slovenija še naprej skoraj povsem tranzitna država in deloma tudi destinacija. Prostitucija je nezakonita, vendar pa vlada tega zakona aktivno ne uveljavlja, v Sloveniji pa naj bi bilo okrog 80 barov ali klubov s prostitucijo.
Slovenci naj bi korupcijo državnih uradnikov jemali kot resen in razširjen problem in neodvisna komisija za preprečevanje korupcije je lani dobila 661 prijav suma, raziskala 465, od katerih naj bi bilo 116 kredibilnih. Komisija se je pritoževala, da nima dovolj sredstev in ljudi, poročilo State Departmenta pa omenja, da je ustavno sodišče leta 2006 ustavilo poskus vlade, da komisijo ukine in jo zamenja s parlamentarno komisijo.