Po skoraj treh urah obrazložitev glasov so poslanci zavrnili vsa dopolnila SDS, podprli pa dopolnilo DL in DeSUS, da izbrisani ne bodo prednostno obravnavani pri pridobitvi neprofitnega stanovanja.

Obeta se dokončen sprejem

Po zakonskem predlogu, ki se mu tudi v tretji obravnavi obeta zadostna podpora in dokončen sprejem, se bo posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa izplačala odškodnina v višini 50 evrov. Najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku pred sodiščem dosegel upravičenec, pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka.

Poleg tega bodo do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev bo tako po navedbah notranjega ministrstva obsegal okoli 12.000 od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih, finančne posledice izplačila odškodnin pa bi znašale okrog 130 milijonov evrov.

Neizmerljiva škoda za Slovenijo?

Poslanci so obrazložitve glasov predstavljali skoraj tri ure. Oglašali so se zlasti iz vrst SDS, ki jih zakonski predlog ni prepričal. Med drugim so izpostavljali finančne razmere v državi in poudarjali, da so predvidene odškodnine previsoke. Zato so z dopolnilom predlagali, da bi se odškodnina za vsak mesec izbrisa znižala na 25 evrov in da bi lahko najvišja dosojena odškodnina v sodnem postopku znašala 2,5-kratnik odškodnine iz upravnega postopka.

"Tranzicijski levici" so med drugim očitali, da so deset let zavračali dogovore in "vpili, da odškodnin ne more biti", medtem ko DZ zdaj odloča ravno o tem. "Me zanima, če bo kapica, ki jo določate, preživela presojo na ustavnem in evropskem sodišču. In če ne preživi, bo Pandorina skrinjica neomejenih odškodnin dejansko odprta, škoda za Slovenijo pa neizmerljiva. Za zadevo, ki ste jo sami skuhali," je bil oster Branko Grims (SDS).

Največ dopolnil, ki jih je k zakonu v drugem branju vložila največja opozicijska stranka, pa se je nanašalo na spremembo besede izbris v prenos. Tudi pri obrazložitvah glasov so se poslanci precej časa zadržali ravno pri tem predlogu. V SDS so poudarjali, da se z izrazom izbrisani Slovenijo po nepotrebnem postavlja v slabo luč v tujini, medtem ko so v koaliciji izražali prepričanje, da ne gre za prenos posameznikov iz enega v drugi register, temveč za veliko napako države in odvzem njihovih temeljnih človekovih pravic.

Črtali bi ugodnosti

Veliko dopolnil je bilo sicer vloženih na člena zakona, ki določata nekatere druge ugodnosti, do katerih bodo upravičeni izbrisani (pravica do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, prednostna obravnava v programih socialnega varstva, državna štipendija ...).

V SDS so z dopolnilom predlagali, da bi se večina omenjenih ugodnosti črtala, s čimer bi po navedbah te stranke sledili načelu enakosti pred zakonom. To dopolnilo je večina poslancev zavrnila, je pa večina - tudi opozicija - podprla dopolnilo koalicijskih DL in DeSUS, da izbrisani ne bi bili ena od prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja. Dopolnilu so nasprotovali v PS in SD.

Predlogu zakona sicer vseskozi nasprotujejo tudi izbrisani in njihovi predstavniki.