"Po veljavni zakonodaji bi Edward Snowden za mednarodno zaščito zaprosil le, če bi prispel na ozemlje Republike Slovenije," odgovarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve in dodajajo, da je država dolžna obravnavati vse prošnje za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo. "Enako bi storila v primeru vloge prošnje Snowdna."

Iz enakih formalnih razlogov so njegovo prošnjo že zavrnili oziroma je sploh niso obravnavali v sosednji Avstriji, na Norveškem in na Poljskem. "Če bi prišel v državo, ga ne bi izgnali, saj zanj ne obstaja mednarodni zaporni nalog," je pred dnevi pojasnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Odločali bi, če bi bil na našem ozemlju

Na MZZ pojasnjujejo, da bi o azilu za Snowdna odločali, če bi prispel v RS in zaprosil za politični azil. "Pogoje za status po zakonu o mednarodni zaščiti določa zakon, ki je sicer v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve," pojasnjujejo. Če bi bil do zaščite po zakonodaji upravičen, bi mu RS podelila ustrezen status (status begunca ali subsidiarne zaščite), v nasprotnem primeru bi ga država izročila ZDA.

Vzdržani komentarja

Prizemljitve letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa, za katerega je obstajal sum, da na krovu skriva trenutno enega od najbolj iskanih državljanov ZDA, na dunajskem letališču ministrstvo ne želi komentirati. "Slovenija ne pozna razlogov, zaradi katerih so nekatere države EU odločile, da ne dovolijo preleta letala z bolivijskim predsednikom," so zapisali.

Prav tako se ne želijo izrekati o stališču evropskega poslanca Iva Vajgla, ki je dejanje označil za "mednarodni terorizem" in slovenske oblasti pozval, naj razmislijo o zatočišču za Snowdna.

Grozi mu trikrat po deset let

Obtožnica Snowdna, ki je po javnosti dostopnih podatkih trenutno na moskovskem letališču, v ZDA bremeni nepooblaščene objave informacij o nacionalni obrambi in namerne objave zaupnih obveščevalnih informacij. Za vsako od treh točk je zagrožena kazen deset let zapora.