"To ni nikakršno spodbujanje zaposlovanja mladih, to je preprosto skrb za boljšo statistiko in nič drugega," o subvencijah za samozaposlitev pravijo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. To potrjuje pričanje bralke, ki se je v okviru programa zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) udeležila samozaposlitvenih delavnic. "Večina prijavljenih dela polni delovnik prek avtorskih ali drugih pogodb in bodo z odprtjem s. p. le spremenili status ter naprej opravljali isto delo za isto podjetje," razlaga.

Če delate, imate prednost

Na ZRSZ pravijo, da med aktivno iskanje zaposlitve brezposelnih spada tudi, "če opravijo kakšno delo na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe". Po besedah bralke pa je delo – medtem ko si prijavljen na zavodu – za pridobitev subvencije celo prednost: "Priporočljivo je prinesti dokazila o dozdajšnjih prihodkih, s čimer jih bolj prepričaš, da boš uspešen." Na zavodu sicer poudarjajo, da to ni edino merilo, so pa "možnosti za poslovne stike in sodelovanje pri presoji poslovne ideje lahko prednost".

Študenti najprej na zavod

"Kdor ima idejo in želi takoj po študiju nadaljevati v obliki s. p., do subvencije ni upravičen, ker država spodbuja take, ki gredo za tri mesece na zavod in medtem ne delajo nič ali pa delajo na črno, da lahko dobijo subvencijo," so kritični v gibanju, kjer so prepričani, da je sistem povsem zgrešen.

K odprtju s. p. pa silijo tudi nove obdavčitve dela prek avtorskih in podjemnih pogodb, še opozarjajo v gibanju. Delodajalci namreč v veliki večini bruto plačilo ohranjajo nespremenjeno, kar za delavce pomeni nižje mesečno izplačilo, še pravijo v gibanju. Ob tem pa se delodajalci, ki ne zaposlujejo na novo, po izkušnjah številnih opirajo na to, da obstaja "ugodnejša" možnost – odprtje s. p. s subvencijo.