Stroški. “Groba ocena je, da bo uskladitev z lani sprejeto zakonodajo Vzajemno stala okoli 500 tisoč evrov,” je včeraj potrdil Mirko Miklavčič, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe, in dodal: “Kot nadzornik sem zelo žalosten, da bomo za tako stvar porabili toliko denarja.”

Zadnja, veljavna različica zavarovalniškega zakona, ki je bila sprejeta lani in je bila pripravljena za preprečitev tega, da bi na skupščinah Vzajemne odločali kar direktorji območnih enot, kar se je dogajalo v preteklosti, je nastala na finančnem ministrstvu Franca Križaniča.

Vzajemna mora zdaj, da se izogne likvidaciji, najprej sklicati skupščino članov, to je vseh zavarovancev, in jih prepričati, naj potrdijo nov pravilnik o volitvah v novo skupščino, volilno komisijo in spremembe statuta. Skupščina bo predvidoma 
februarja.

Vzajemna mora v šestih mesecih po tej skupščini izpeljati še splošne volitve 45 zastopnikov, ki bodo v prihodnje glasovali na skupščinah, in volitve 90 nadomestnih zastopnikov. “Vsaki dve leti pa bo nato z žrebom določeno, katerim 15 zastopnikom poteče mandat in kdo od nadomestnih jih bo nadomestil,” je nov loterijski sistem razložil Miklavčič.

Pravila še usklajujejo
Miklavčič je dejal, da podrobnosti pravilnika o volitvah še usklajujejo. Dorekli jih bodo morebiti že v petek ali najpozneje prihodnji teden. Predvsem še vedno ni jasno, ali boste, če ste zavarovanci Vzajemne, o zastopnikih v svoji starostni skupini (teh bo pet) glasovali kar po pošti ali morda celo elektronsko (kar bi bilo najceneje) ali pa bodo za to organizirana neke vrste volišča, kot bi šlo za minireferendum. Kot je že določil zakon, pa bodo tovrstne volitve novih zastopnikov 
potekale vsakih šest let.