V Mercatorju so ugotovili, da hlajenje sadja in zelenjave ni dovolj učinkovito, ker od zunaj vdira topel zrak zaradi neprimernih PVC-vrat, nekakšnih zaves, zato so naročili fiksna vrata. Dela je izvajal njihov hišni izvajalec Ceko IN, katerega direktor je bil 64-letni Ciril Cerar.

Foto: D. M. Ciril Cerar Vžgal se je stiropor

Tisti torek, 12. maja 2015, sta varilna aparata v roke vzela strojna ključavničarja Marjan Knez in  Ruslan Terehkov in takrat se je zgodila tragedija. Pri varjenju konstrukcije drsnih vrat na okvir prejšnjih zaves se je sprostila visoka temperatura in vžgala izolacijski stiropor v panelih. Izbruhnil je požar, ki sta sta ga oba skušala neuspešno pogasiti. Ogenj se je v nekaj minutah razširil po velikanski hali, iz katere se je rešilo 145 delavcev in z njimi Terehkov, Knez na žalost ne.

S plameni, ki so zajeli štiri hale na Hladilniški poti v Zalogu s skupno površino 10.000 kvadratnih metrov, se je štiri ure spopadalo 254 gasilcev, ob poklicnih še prostovoljni iz 25 društev, s 60 vozili. Iz bližnjih  vrtcev so evakuirali 266 otrok in prebivalcem naročili, naj zaprejo okna in se ne zadržujejo na prostem. Škoda je bila kljub požrtvovalni intervenciji ogromna, skupaj z uničeno opremo in zalogami dobrih 10 milijonov evrov.

Problematičen požarni red

Zavarovalnica Triglav je Mercatorju izplačala slabih 5,9 milijona evrov, ki pa jih zdaj v pravdnem postopku zahteva nazaj od Cerarja in Ceka IN. Toda Cerarju gozi tudi dolgoletna zaporna kazen zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ki je imela za posledico smrt ene ali več oseb. Po obtožnici, ki jo zastopa tožilka Anita Filipčič, ni organiziral požarne straže in izvajal nadzorstva nad izvajanjem del.

Toda po strokovnem mnenju sodne izvedenke za varstvo pri delu in požarno varnost Have Avdić zgodba zdaleč ni črno-bela: "To je bil tipičen primer nepravilne organizacije in izvajanja vročih del. Izvajalec se mora seznaniti z izvlečkom požarnega reda, ki mora biti izobešen na steni. Ključna podatka v njem sta število uporabnikov (oseb v prostoru, op. a.), v tem primeru 350, pri čemer je potrebna požarna straža, ter da je treba za izvajanje požarnih del dobiti ustrezna navodila. Ta tukaj niso bila omenjena. Če bi bil požarni red narejen, kot je treba, se tam ne bi varilo. Zanima me, kako je sploh prestal nadzor inšpektorjev za požarno varnost."

Tam bi morali biti gasilci

Srž problema je v polnilu panelnih sten, stiroporju, ki je vnetljiv. "Tega mi nismo vedeli," je zatrdil Cerar, ki ga brani odvetnik Žiga Klun. "Izvajalec bi iz števila uporabnikov lahko vedel, da je potrebna požarna straža, ni pa dobil informacij o polnilu," pa je povedala Avdićeva. In ker ga ni nihče opozoril, je mislil, da je varjenje varno.

Prav zaradi stiroporja bi morali požarno stražo zagotoviti poklicni gasilci. "Prvi v vrsti, ki mora za to poskrbeti, pa je naročnik, ki je tudi zavezanec za plačilo, šele potem izvajalec. In če bi si gasilci ogledali prostor, ne bi dovolili varjenja," je nadaljevala Avdićeva. "Lastnik bi moral tudi reči, ne smete variti, če ni zunaj gasilskih vozil." Ampak to stane, po njenih besedah najmanj 2.000 evrov. Tako so bili ob izbruhu požara na razpolago le gasilni aparati, najbližji 100 metrov daleč: "Morali bi biti dostopni v radiju dvajsetih."

Varjenje cenejše od vijačenja

Ne samo, da po njenih izjavah pri Mercatorju niso obvestili Cerarja o nevarnostih pri izvajanju del, tudi nadzor bi morala opravljati njihova pooblaščena oseba za varstvo pred požarom. Očitno ga ni. 

Pa to še ni vse. "Vrata je mogoče montirati z varjenjem in vijačenjem, kar smo povedali naročniku. Odločili so se za varjenje, ki je cenejše," je pojasnil Cerar.

In tudi to ni vse. "Evakuacijske poti niso bile navedene v razobešenem evakuacijskem načrtu, ker so jih spreminjali," je dejala Avdićeva. Pokojni Marjan Knez naj bi zato pred ognjem bežal po stari evakuacijski poti, ki bi se morala končati z odprto nakladalno rampo. A ta je bila po novem zaprta. Drugega izhoda ni več našel.