V torek, 2. avgusta 2016, okrog poldneva, so se štirje mladi nogometaši ekipe B Nogometnega kluba Maribor vračali s treninga v Rogozi. Dvajsetletni Novomeščan Damjan Marjanović je na Tržaški cesti, kjer je hitrost omejena na 70 kilometrov na uro, peljal veliko prehitro in v križišču pri trgovskem centru Rutar prevozil rdečo luč.

Avto je prepolovilo

Voznik, ki se je takrat hotel vključiti na Tržaško, je videl, da se renault megane ne bo ustavil, zato se je sam, da bi preprečil trčenje. "Ko je Novomeščan opazil ustavljeno vozilo v križišču, je, da bi tudi on preprečil trčenje z njim, zavil nekoliko v levo ter takoj zatem v desno in pri tem izgubil oblast nad vozilom. Z levim bočnim delom je po nekaj metrih bočnega drsenja tako silovito trčil v železni drog semaforja na sredini vozišča, da je vozilo prepolovilo," je pojasnil Miran Šadl z mariborske policijske uprave.

Čeprav so bili vsi potniki privezani, je 20-letnega Zorana Baljaka, ki je sedel zadaj, vrglo iz avta. Na cestišču je obležal mrtev. Iz prednjega dela megana je po 60 metrih drsenja padel hudo ranjeni Ljubomir Moravac, hkrati je skupaj s sedežem na vozišče katapultiralo Marjanovića. Tudi njemu ni bilo več pomoči.

Četrti potnik,19-letni Žiga Lipušček, se je iz razbitin rešil sam, kot po čudežu je utrpel le lažje poškodbe.

Foto: D. M. Ljubomir Moravac Ni hotel ostati na morju

Spomini na tragedijo so težki, danes pripoveduje žal nekdanji golman Ljubomir. "Srednja gostinska šola mi je bila takrat v drugem planu, razmišljal sem, da sem mlad in moram vse vložiti v nogomet, če hočem živeti od njega. Vsak dan sem treniral po trikrat, štirikrat, in po enem letu se mi je začelo obrestovati. Veliko sem hodil na posojo, ker sem tujec. Nato je v eni sekundi vse padlo v vodo."

Moravac je namreč iz Novega Sada. V Slovenijo sta najprej prišla njegov oče Miroljub, zdaj že nekdanji skavt pri NK Maribor, in starejši brat Ranko, prav tako nogometaš, nato, leta 2011, pri svojih štirinajstih, jima je sledil še sam, skupaj z mamo in sestro.

Obe je v ponedeljek, dan pred nesrečo, po dopoldanskem treningu peljal na morje: "Oče me je klical v Koper, in rekel, naj ostanem nekaj časa, da si odpočijem. Seveda ga nisem poslušal, še isti dan sem se vrnil, hotel sem oddelati večerni trening. Če bi ga ubogal, bi bilo verjetno drugače."

Slike v komi

Naslednji dan, v torek, ga je, kot običajno, fizioterapevt s klubskim kombijem peljal na trening v Rogozo. "Ker se mi ni ljubilo čakati fizioterapevta, da po vadbi vse zmasira, sem vedno nazaj grede prisedel h komu, ki je bil z avtom. Tistikrat me je prvič peljal Damjan, sedel sem desno zadaj," nadaljuje 26-letnik.

"Varnostni pas je ob trčenju dobesedno utrgalo. Zdravniki so mi vsako jutro in večer opravljali ultrazvok in niso mogli verjeti, da nimam notranjih poškodb. V bolnišnici sem bil 19 dni, od tega štiri v umetni komi. Takrat sem sanjal, da sem imel nesrečo in izgubil roko, nisem pa mogel povezati vseh slik. Še danes pa se na novo spomnim kakšnih podrobnosti, ki se jih poprej nisem, denimo, o čem smo se takrat pogovarjali v avtu."

Z drugim preživelim, Žigo Lipuščkom, je še v stikih: "Decembra sva se srečala v Mariboru. Zdaj igra v Latviji, letos se je poročil. Fizičnih posledic nima, zato pa psihične. Spremenil se je."

Zavrnili njegovo ponudbo

Moravec, ki ima 70-odstotno telesno okvaro, je leta 2019 z odvetnikom Ingmarjem Bloudkom vložil tožbo zoper zavarovalnico Generali. Iz naslova nepremoženjske škode so mu namreč izplačali 100.000 evrov, 30 odstotkov manj, kot bi sicer, z argumentom, da je bil Damjan Marjanović za volanom vinjen. "Obdukcija je res pokazala povečano vrednost etanola v krvi, vendar je izvedenec povedal, da to ni bilo zaradi uživanja alkohola, pač pa posledica vročine, na kateri je truplo ležalo kar nekaj časa. Ugotovil je tudi, da voznik ni užival alkohola, kar so potrdile priče s treninga," pojasni Bloudek. Zato z Moravcem zahtevata izplačilo vseh 150.000 evrov in mesečno rento, "ker je nezmožen za delo, ki ga je opravljal, in za katerega se je šolal, torej nogometnega vratarja in kuharja".

Renti bi se odpovedali, pove Bloudek, če bi Moravca zaposlili pri njih, a so ponudbo zavrnili, češ, da "ne vedo, kako bi delal, in ali bi mu lahko dali izredno odpoved, če bi bili podani pogoji zanjo. Po drugi strani pa trdijo, da lahko opravlja vsako delo in mu renta ne pripada".

Posnetek z youtubea

Ob tem, pove Bloudek, je zavarovalnica oporekala Ljubomirjevi nadarjenosti in na youtubeu celo izbrskala posnetek tekme, na kateri je prejel štiri gole. "Zakaj pa niso prikazali posnetka srečanja, na katerem sem za tretjeligaša Simer Šampiona, kjer sem bil na posoji, branil odlično in smo premagali B ekipo Maribora?" se sprašuje Moravac. Mimogrede, njegov talent so potrdile številne priče, vključno z Zlatkom Zahovićem, trenerjem golmanov Mitjo Pirihom, in dvema skavtoma, ki sta delala za Šahtar Doneck iz Ukrajine in italijansko Sampdorio.

Na zavarovalnici skušajo dokazati tudi, da bi Ljubomir lahko ostal tako v nogometu, kot se udejanil v gostinstvu. "Trdijo, da bi lahko bil igralec ali nogometni sodnik, ampak se mu ne ljubi delat. To so bizarne navedbe," komentira Bloudek.

In še ena je takšna, iz kulinaričnih logov: zavarovalnica je našla, najbrž na spletu, angleškega kuharja Michaela Cainesa, ki je roko tudi izgubil v prometni nesreči, a je kljub temu svetovno znan, med drugim se lahko pohvali z Michelinovo zvezdico. "Super, da je gospod takšna zvezda, vendar njemu vse pripravijo. Kdo bo poleg mene zaposlil še pet ljudi, da mi vse pripravijo, jaz pa kuham?" pripomne Moravac, ki se je po tragediji poskusil kot nogometni sodnik, a bil deležen žaljivk zaradi njegove telesne hibe: "Nisem več mogel. Nisem prenesel, da so mi grozili, me žalili. Saj niso vsi taki, toda nekateri v športu niso zaradi športa, ampak nekih drugih stvari. Za to so krivi tudi starši. Meni oče ni nikoli postavljal ciljev, pustil je, da igram, in če bom želel več, bom že nekaj ustvaril. Žal gre vse narobe v športu in svetu. Starši silijo otroke pri enajstih, trinajstih, da so že Messi, Ronaldo."

Bloudek nadaljuje: "Hoče se vključiti v delovni proces. Oddali smo več prošenj, tudi za službo v gostinstvu, vendar so ga povsod zavrnili, da ne rabijo takega profila."

Roka ne more zrasti

Besedo prevzame Ljubomir: "Nesreče ne bom pozabil. Ne morem pozabiti, da nimam roke. Imam estetsko protezo, a je ne morem nositi." Zavarovalnica je predlagala bionično roko, izdelali naj bi mu jo v Nemčiji. "Navedli so uspešnost njene namestitve, kadar je roka odrezana pod komolcem. Vendar je pri meni nad njim."

Na to opozori tudi Bloudek: "Naši izvedenci, profesorji z medicinske fakultete, pravijo, da je težava prav v mestu amputacije. Sploh pa: bionična roka ni stvar zavarovalnice, ki mora oceniti stanje, kakršno je. In to je nepopravljivo. Roka ne more zrasti."

Ljubomir Moravac zaključi, da ga ne moti dolgotrajnost pravdnega postopka, zato pa odnos do njega: "Ni empatije. Razumem, da je odvetnikovo delo takšno. Samo bodi malo človek. Najbolj me je prizadelo, ko me je pogledal v oči, in vprašal, kaj mi manjka. Ostal sem brez besed."

Na obravnavi minuli četrtek je sodnik Janez Žirovnik sklenil, da kljub nasprotovanju zavarovalnice Generali sprejme vmesno sodbo glede nepremoženjske škode, ta bo izšla pisno, za rento pa se postopek nadaljuje.

dezurni@styria-media.si