Inštitut za nutricionistiko je predstavil rezultate prve raziskave uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču.  Rezultati raziskave so pokazali, da označba prav nobenega obravnavanega vzorca ni bila skladna z novo zakonodajo, ki bo v uporabi od 14. decembra letos.

Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih na področju uporabe zdravstvenih trditev, saj so le-te pogosto preveč splošne ali pa celo znanstveno neutemeljene, kar predstavlja zavajanje potrošnika.

Igor Pravst iz Inštitut za nutricionistik je dejal: "V raziskavo so bila vključena žita za zajtrk, testenine in piškoti, kjer se pogosto pojavljajo različne trditve o prehranskih vlakninah. Poleg tega smo obravnavali tudi različne namaze in jajca, označene s trditvami v povezavi z omega-3 maščobnimi kislinami. Kar polovica obravnavanih živil, na katerih je bila prisotna trditev za omega-3 maščobne kisline, ni imela označene količine omega-3 maščob v izdelku, v nekaterih primerih pa niti označbe hranilne vrednosti. Gre za neskladne označbe, saj potrošnik na ta način nima vpogleda v sestavo izdelka in količino prisotnih koristnih sestavin. To mu tudi onemogoča primerjavo med konkurenčnimi izdelki. Takšna neskladnost je bila še posebej pogosta pri jajcih, kjer podatka o vsebnosti omega-3 maščob ni bilo na označbi niti enega obravnavanega vzorca. Veliko bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih analiz, ki so pokazali, da analizirani vzorci ustrezajo merilom za uporabo prehranskih trditev."

Tudi trditve o vsebnosti prehranskih vlaknin so med zelo pogostimi na tržišču, njihova uporaba pa je natančno predpisana. Kar dve tretjini obravnavanih vzorcev ni bilo označenih skladno z določbami zakonodaje splošnega označevanja in označevanja hranilne vrednosti živil.

Poseben primer so predstavljale z vlakninami bogate testenine, ki so večinoma vsebovale premalo vlaknin za rabo prehranskih trditev. Na živilih uporabljene trditve morajo namreč veljati za živila, pripravljena za uporabo, v tem primeru torej za kuhane testenine. "Nosilci živilske dejavnosti morajo še letos odpraviti vse neskladne označbe in potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila, zato je Inštitut za nutricionistiko zanje pripravil tudi posebna izobraževanja in možnost neodvisnega preverjanja označb živil, s čimer želimo po svojih močeh prispevati k odpravi neskladnosti," pravi Pravst.

Potrošnik običajno prepozna funkcionalna živila tako, da na njih opazi različna sporočila o posebnih lastnostih, na primer prehranske in zdravstvene trditve. Slednje so na slovenskem tržišču dovoljene šele po letu 2006, ko je Evropska unija sprejela uredbo, s katero je poenotila uporabo trditev na celotnem območju skupnosti. Pri tem je še posebej pomembno, da morajo trditve temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih in ne smejo zavajati potrošnika.

Raziskava se še nadaljuje, njen namen pa je tudi ugotoviti pogostost in ustreznost uporabe trditev na tržišču, ovrednotenje vpliva trditev na potrošnika ter strokovno-znanstvena podpora ministrstvu na področju nadzora živil in priprave zakonodaje. Rezultati raziskave bodo v pomoč tudi živilski industriji, saj so opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti - vse s ciljem varstva potrošnika.