Nemčija je cepljenje starejših nad 65 let s cepivom Astrazeneca odobrila 4. marca. Nemški minister za zdravje Jens Spahn je takrat dejal, da je to "dobra novica za vse starejše, ki čakajo na cepljenje". Pri nas so starejši to dobro novico dočakali skoraj mesec dni kasneje. Starejše od 65 let bomo s tem cepivom začeli cepiti šele 1. aprila, ko bo stopila v veljavo prenovljena strategija cepljenja. Doslej je v strategiji pisalo, da se cepivo Astrazeneca "uporablja prednostno za cepljenje oseb, starih od 18 do 64 let".

To je pripeljalo do absurde situacije, ko je v starostni skupini 35 do 39 let več precepljenih kot v starostni skupni od 65 do 69 let (6807 proti 5679), hkrati pa tudi večji delež vseh (4,5 proti 4,19 odstotka). Doslej je v Sloveniji za covidom umrlo 20 oseb, starih od 35 do 44 let in 606 starih od 65 do 75 let, torej tridesetkrat več!

Starostni skupini od 65 do 70 in od 70 do 75 let sta popolnoma izviseli, saj je v obeh starostnih skupinah skupaj cepljenih manj ljudi kot v starostni skupini 60 do 64 let.

Še en presenetljiv podatek: cepljenih je 13,54 odstotka vseh starih od 60 do 64 let in le 4,19 odstotka vseh v starosti od 65 do 69 let, torej starejših in bolj ogroženih. V starostni skupini od 55 do 59 let je večji delež cepljenih kot med 70- do 74-letniki.

To je popolnoma nelogično, saj je starost daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za hud potek bolezni, hospitalizacijo in smrt. Povedano po domače, starejši kot si, slabše možnosti imaš, da pristaneš v bolnišnici, na respiratorju ali umreš. Naj to ponazorimo še z enim podatkom: od začetka epidemije je umrlo 235 bolnikov s covidom-19, ki so bili mlajši od 65 let in 4023 bolnikov, starejših od 65 let. 

Jasnega odgovora, zakaj smo tako dolgo čakali z odobritvijo cepiva Astrazeneca za starejše od 65 let, ni. Sprva se ga za starejše ni uporabljalo, ker zaradi premajhnega števila starejših v študijah ni bilo dovolj podatkov o učinkovitosti, a za Nemčijo in Švedsko je bilo dovolj podatkov že 4. marca.

Da ni nobenega vsebinskega razloga, da se starejši od 65 let ne bi cepili, nam je že v torek, pred predstavitvijo nove strategije cepljenja, potrdila Bojana Beović, nekdanja vodja strokovne skupine zdaj pa predsednica zdravniške zbornice. "Že ob prihodu na tržišče je bila Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ mnenja, da je za te starostne skupine manj podatkov, zato svetujemo cepljenje mlajših skupin, a se starejši prav tako lahko cepijo. Sedaj je podatkov o cepljenju starejših z AZ že več. Priporočila pa nismo spreminjali, ker v bistvu še velja enako, torej, da se lahko cepijo. Drugo je potem strategija delitve cepiva, bolj logistični razlog," nam je pojasnila.

Saj bi lahko povedali, da želijo to cepivo … a komu?

"V priporočilih, ki smo jih pripravili na NIJZ piše, da je cepivo AstraZeneca namenjeno osebam starim 18-64 let, vendar se lahko za cepljenje odločijo tudi starejši, v kolikor sami izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje proti covid-19. Do sedaj se cepivo AstraZeneca že uporablja za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost in tudi starejši izjemno ranljivi kronični bolniki in kronični bolniki so lahko cepljeni s tem cepivom, v kolikor želijo priti čim prej na vrsto. Na včerajšnjem sestanku Posvetovalne skupine za cepljenje so člani ponovno razpravljali glede starostne meje za cepivo AstraZeneca in zaenkrat se stališče ne spreminja. Potrebno pa je ponovno poudariti, da kot je že veljalo do sedaj, ni ovire, da se starostniki cepijo s cepivom AstraZeneca, če sami tako želijo. Dogovorjeno je bilo, da NIJZ o tem ponovno obvesti izvajalce cepljenja, da ne bi bilo napačnega razumevanja, da je cepivo AZ za starejše kontraindicirano,” so nam v sredo pojasnili na NIJZ.

Očitno to sporočilo ni prišlo do starostnikov, kolikor vem iz izkušenj bližnjih, jih ni ob prijavi na cepljenje niti kasneje nihče vprašal, ali želijo biti cepljeni s cepivom Astrazeneca in priti hitreje na vrsto. V starostni skupini 70 do 74 let je le 13 odstotkov vseh, ki so bili cepljeni, cepljenih s tem cepivom.

Zaradi mečkanja so bili Pahor, Janša in ministri cepljeni dva meseca prej

Ta dvotirnost pri cepljenju je med drugim omogočila cepljenje ministrov, poslancev in učiteljev, ki bi bili sicer na vrsti šele, ko bi cepili vse starejše od 65 let. Foto: Anže Petkovšek Cepljenje političnega vrha

Strategija cepljenja je namreč jasno določala, da so najprej na vrsti zdravstveni delavci in zaposleni in oskrbovanci domov za starejše, nato starejši od 80 let, 75 let, starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki (natančno definiranih osem kategorij). Nato so bili na vrsti starejši od 65 let in šele nato učitelji, poslanci, državni svetniki, vlada, ministrstva, predsednik države, župani, ustavno sodišče, sodniki, policija in vojska.

"Vse bolj je jasno, da moramo čim hitreje precepiti skupine, ki so starejše od 60 let. Epidemiološka situacija od nas terja intenzivnejši pristop k rizičnim skupinam," je včeraj dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Zakaj je to jasno šele zdaj in kako da epidemiološka situacija že prej ni terjala, da se najprej cepi rizične skupine, ni pojasnil. Poklukar je sicer ministrstvo prevzel 23. februarja letos.

V času od 4. marca, ko je cepljenje za vse odobrila Nemčija, smo v Sloveniji prejeli 40.800 odmerkov cepiva Astrazeneca, kar pomeni, da bi lahko cepili toliko starejših, pri katerih je tveganje za hud potek bolezni in smrt največje. Če se dobava cepiva ne bi zmanjšala, pa bi prejeli približno 24 tisoč odmerkov več.

Nova strategija, ki bo veljala od 1. aprila, na prvo mesto postavlja zdravstvene delavce, druga kategorija so vsi nad 70 let in osem kategorij posebej ranljivih kroničnih bolnikov. Med njih na primer spadajo bolniki na kemoterapiji, bolniki s posebej hudimi pljučnimi boleznimi pa tudi odrasli z Downovim sindromom. Naslednja kategorija so vsi, starejši od 60 let in kronični bolniki od 18 do 64 let. Šele ko bi bili cepljeni vsi starejši od 60 let bi po novem prišli na vrsto predsednik, poslanci, ministri, župani, vojska in policija.

Poklukar je včeraj napovedal, da naj bi bili vsi nad 60 let cepljeni najkasneje v prvem ali drugem tednu maja, kar pomeni, da so bili politiki zaradi pozne odobritve uporabe cepiva Astrazenece za mlajše od 65 let cepljeni kakšna dva meseca prej, kot bi bili po veljavni strategiji.

Prednostne skupine po strategiji cepljenja, ki je bila osvežena v sredo in bo veljala od 1. aprila, si lahko preberete spodaj.

___

Prednostne skupine za cepljenje:

zdravstveni delavci in sodelavci (vključuje vse zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in vse, ki sodelujejo v delovnem procesu zdravljenja in nege pacientov in prihajajo s pacienti v neposreden stik) ter zaposleni in oskrbovanci v DSO in SVZ,

osebe stare 70 let in več; posebej ranljivi kronični bolniki* ne glede na starost; diplomati in drugi uslužbenci MZZ in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU; tuji diplomatski predstavniki v RS; pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije na tuje in pripadniki Policije, ki odhajajo na mirovne civilne misije na tuje; udeleženci Olimpijskih in Paralimpijskih iger,

osebe, stare 60 let in več; kronični bolniki, stari od 18 do 64 let (ki ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov),

Predsednik RS in Urad Predsednika republike, poslanci DZ in državni svetniki DS (in del strokovnih služb), Vlada RS in Urad predsednika Vlade RS, Ustavno sodišče, župani in direktorji občinskih uprav, zaposleni v državni upravi in pravosodju, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje Vlade RS in pravosodnega sistema, Upravi RS za zaščito in reševanje ter policiji in slovenski vojski,

zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam,

ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.

*Posebej ranljivi kronični bolniki (tik pred terapijo ali na določeni terapiji)

1. bolniki s presajenimi organi (tudi pred planirano presaditvijo);

2. bolniki z določenimi rakavimi obolenji:

bolniki, ki so trenutno na kemoterapiji

bolniki s pljučnim rakom na radikalni radioterapiji

bolniki z rakom krvotvornih organov ne glede na fazo zdravljenja

bolniki z rakom na imunoterapiji ali prejemniki zdravljenj s protitelesi

bolniki z rakom, ki prejemajo zdravljenje, ki vpliva na imunski sistem, kot so inhibitorji proteinske kinaze ali PARP inhibitorji

bolniki po PKMC v zadnjih 6 mesecih ali če še prejemajo imunosupresivna zdravila;

3. bolniki s hudimi boleznimi pljuč: npr. cistična fibroza, težka astma (vsi, ki imajo kljub maksimalni inhalacijski terapiji in prepoznani zdravljeni komorbidnosti, še vsaj
2 poslabšanji na leto in potrebujejo sistemski steroid in/ali imajo uvedeno biološko terapijo), KOPB (vsi, ki imajo vsaj 2 poslabšanji letno in potrebujejo antibiotično terapijo ali sistemski steroid oz. vsaj enkrat letno hospitalizacijo zaradi poslabšanja), bolniki s pomanjkanjem alfa1antitripsina, bolniki z restriktivnimi boleznimi pljuč s VC < 60 % norme in bolniki z idiopatsko pljučno fibrozo,

4. bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo (npr. težke prirojene okvare imunosti);

5. osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo (po IDSA**);

6. odrasli z Downovim sindromom;

7. odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo 5. stopnje.

8. osebe z več kroničnimi boleznimi, ki so, po presoji lečečega zdravnika, posebej ranljive.

**

– odrasli bolniki s HIV: CD4 < 200 celic mm3, otroci: < 15 % CD4

vsakodnevno zdravljenje s kortikosteroidi: prednisolon ≥20 mg/dan (ali > 2mg/kg/dan za bolnike, ki tehtajo < 10 kg) ali ekvivalent ≥ 14 dni - bolniki na bioloških zdravilih (npr. zaviralec TNF-α, rituksimab)

janez.zalaznik@zurnal24.si