Pismo mame, s katerim je javnost "z grozoto in gnusom" obvestila, da se po jedilnici bežigrajske osnovne šole v Ljubljani po tleh valjajo psi, je naletelo na burne odzive.

Pogled z druge strani pa razkriva, da skrbi mame nimajo prave osnove.  "Takšne reakcije so navadno plod nevednosti oz. pomanjkljive seznanjenosti. Kadar stvari ljudje ne poznamo, se nam lahko zdijo nenavadne ali celo nevarne. Vsak starš želi zaščititi svoje otroke in postavi svoja merila, kaj je varno in kaj ne, komu zaupati in komu ne. Čeprav je bila reakcija omenjene mamice burna, je bila iz njenega vidika povsem normalna," razmišlja Valentina Horvat Kokalj, kinološka inštruktorica z licenco in direktorica Zavoda PET, ki se ukvarja s terapijo s pomočjo psov.

Veljajo določeni standardi, zavezani so s pogodbami

Mamo, ki je poslala pismo, je najbolj skrbela higiena. Kot nam je pojasnila Horvat Kokaljeva, se vsi prostovoljci v zavodu s pogodbo zavežejo k upoštevanju vseh standardov, pravil in zakonov, ki se nanašajo na njihovo delo. Preden začnejo sodelovati z neko institucijo, se temeljito pogovorijo o načinu dela in odgovornostih.

"V Zavodu PET, in menim, da lahko to rečem tudi za sorodne organizacije, kot sta Ambasadorji nasmeha in Tačke pomagačke, se zavedamo pomena higiene za delovanje v institucijah, zato imamo določene standarde glede zdravja in higiene terapevtskih parov (vodnikov in psov), ki obiskujejo institucije, pa naj bo to obisk z namenom izvajanja posredovanja s pomočjo psa ali pa obisk tečaja, ki se izvaja v okviru organizacije," pravi Horvat Kokaljeva.

Psi so redno veterinarsko pregledani in cepljeni, vodniki jim redno aplicirajo sredstva za odpravljanje zajedavcev, negi psov namenijo veliko pozornosti. To vključuje redno kopanje, česanje, čiščenje ušes in zob, pred obiskom institucije pa jim obrišejo tačke in celotno telo z robčki s primernim razkužilom.

Poudariti velja, da za to delo ni primeren vsak pes, niti vsak človek. Primernost psa preverijo s posebnim testom – če je ta opravljen, sledijo izobraževanje vodnika in šolanje psa, veterinarski pregled in opravljanje pripravništva. Šele po opravljenem zaključnem izpitu par dobi licenco, ki jo mora redno obnavljati in nadgrajevati znanje.

Z izobraževanjem nad neodobravanje

Horvat Kokaljeva meni, da lahko tako burni odzivi na njihovo delo vržejo slabo luč. Rešitev vidi v ozaveščanju in seznanjanju tako stroke kot laične javnosti, "saj bomo le tako premagali morebitne zadržke in neodobravanja".

Vseh pozitivnih učinkov se še ne zavedamo

Terapijo in aktivnosti s psi izvajajo v najrazličnejših institucijah, od različnih klinik, bolnišnic in domov za ostarele do vrtcev in šol. Pomagajo ljudem različnih starosti, ki se srečujejo z določenimi težavami, omejitvami ali obolenji.

"Večinoma z veseljem sodelujejo, saj je takšne vrste terapija za posameznika prijetna in sproščujoča. Upošteva njegove želje in sposobnosti, učinki oz. rezultati pa so navdušujoči," pravi Horvat Kokaljeva. Lahko se izboljša kakovost človekovega življenja tako na psihičnem kot na fizičnem področju. V tujini je vključevanje psov in drugih živali že zelo dobro uveljavljena in sprejeta praksa, v Sloveniji pa se prav tako vse več institucij zaveda pozitivnih učinkov in so pripravljene odpreti vrata za tovrstno pomoč.

Ni prostorov za usposabljanje

"Za izobraževanja vodnikov in šolanja psov zelo težko pridobimo primeren prostor, predvsem notranji za izobraževanja v mrzlih mesecih. Pomembno pa je tudi, da s psi vadimo znotraj institucij, da se navadijo okolja," na težave opozarja Horvat Kokaljeva. S prošnjo za rešitev problematike so se že obrnili na kabinet ljubljanskega župana Zorana Jankovića, vendar na odgovor še čakajo.

Povezali so se tudi z ministrstvom za zdravje, od katerih bi si želeli predvsem pomoči pri poenotenju programov in nacionalnih licenc. Trenutno pri Zavodu PET pripravljajo pobudo za rešitev problematike.