“Zastopniki pacientovih pravic lahko le opozarjajo na nepravilnosti pri obravnavanju bolnikov, ki jih ureja zakon o pacientovih pravicah. Na žalost pa s svojimi pooblastili ne morejo bistveno izboljševati kakovosti in varnosti obravnavanja bolnikov,” pravi Zlata Remškar, ki je aprila opustila funkcijo zastopnika pacientovih pravic v Kranju. “Počutila sem se neučinkovito,” pojasni. Vlada bo poročilo o stanju na področju pravic bolnikov predvidoma obravnavala jutri.

Svetujejo, ne rešujejo
Glede na ugotovitve 12 zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po vsej Sloveniji, so bile najpogostejše lanske pritožbe povezane s pravicami iz pokojninsko-invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. “Glede tega lahko zastopniki le svetujemo. Za razreševanje omenjenih pritožb nismo pooblaščeni,” še pravi Remškarjeva.

Na drugem mestu so kršitve pacientovih pravic do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, kamor spadajo predvsem pritožbe glede domnevno prepočasne diagnostike, domnevno neustreznega ali zmotnega zdravljenja. Gre za najpomembnejše pravice z vidika bolnika. “Toda tudi pri teh pravicah zastopniki neposredno ne sodelujejo oziroma jih ne razrešujejo. Pacientu lahko le svetujejo, pritožbe pa obravnavajo strokovne službe ustanov in zdravniška zbornica,” razlaga Remškarjeva.

Na čakanje ne vplivajo
“Štirinajst pravic, ki jih ščiti zakon o pacientovih pravicah, je bolj proceduralne narave,” pristavi. “Na dolžino čakalnih vrst na primer zastopniki ne morejo vplivati. Lahko pa ustanovo opozorijo na nepravilnosti pri uvrstitvi bolnika v čakalno vrsto. Prav tako jo lahko zgolj opozorijo na neprijazen odnos zdravstvenega osebja do bolnika,” pravi Remškarjeva, ki upa, da bodo v dopolnilih zakona o pacientovih pravicah tudi spremembe s tega področja.