Zastavitev. Na splošna vprašanja je Bojan Likar iz službe za odnose z javnostmi Gorenjske banke odgovoril, da pri kreditiranju podjetij zavarovanje z zastavo manjših, nefunkcionalnih parcel, ki niso sestavni del večje celote, ocenjujejo kot neprimerno. Cesto lahko zastavijo, vendar ne kot osnovno zavarovanje, cenitev pa je zelo nizka, saj je edini kupec lokalna skupnost. Konkretnega kredita Gradisu skupini G ni mogel komentirati.
V Novih Jaršah je Gradis skupina G za kredit v višini treh milijonov evrov zastavila razpršene parcele, na katerih so park, zelenice, ki so pripadajoča zemljišča blokov, otroško in športno igrišče ter parkirišča, del Jarške ceste in del Ulice Hermana Potočnika. Med njimi je celo zemljišče, na katerem stoji stanovanjski blok na Kvedrovi cesti 17 v lasti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Kredit je Gradis skupina G pri Gorenjski banki najela leta 2005, glavnica pa je po podatkih iz zemljiške knjige zapadla leta 2008.
Družbeno postalo zasebno
Zemljiškoknjižni lastnik vseh zemljišč je Gradis skupina G postala s pripojitvijo Gradisa Teo, pravnega naslednika prvotnega Gradisa, ki je v 70. letih gradil to sosesko po sistemu družbene gradnje. Poznavalec nepremičninskega prava, ki zastopa lastnike v BS3, Rok Koren, je na podlagi zazidalnih načrtov za sosesko povedal, da je večina površin znotraj naselja bodisi gradbena parcela posameznih blokov bodisi javna površina, ko gre za javne ceste, parke, športna igrišča. Dodal je, da zaradi sistema gradnje niso bila ta zemljišča nikoli od Gradisa skupine G: “V primeru BS3 je vrhovno sodišče reklo, da ni pomembno, kdo je v zemljiški knjigi vpisan leta 1997, ko je začel veljati zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, prav tako ne, kdo je vpisan kot imetnik pravice uporabe, ampak to, kdo je dejansko pravico uporabe imel.”
Rok Koren, odvetnikTakih zemljišč ne bi smeli zastaviti, saj niso njihova, tudi če so vpisana v zemljiški knjigi. Podjetje bi to moralo vedeti. Ne bi smeli ne prodati, ne odtujiti, ne obremeniti, ker zastavljajo tujo stvar.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska za to zastavitev je Koren razbral, da je bila šele leta 2001 vpisana lastninska pravica, pred tem je bila vpisana družbena lastnina. Po njegovem pojasnilu je glede na odločitev vrhovnega sodišča jasno, da podjetje ne bi smelo postati lastnik zemljišč kot lastnik pravice uporabe oziroma kot zemljiškoknjižni lastnik, ampak bi morali lastniki postati dejanski uporabniki, etažni lastniki stavb, ki stojijo na teh parcelah. Prvotni Gradis je namreč dobil zgolj pravico uporabe za gradnjo in ne za trajno uporabo.
Koren je izpostavil tudi odločitev banke: “Glede na zastavljena zemljišča bo banka zelo težko dokazala dobrovernost, saj je sprejela v zastavo zemljišča, za katera je vsem jasno, da predstavljajo javne površine ali površine v lasti etažnih lastnikov.”
Iz Gradisa skupine G nam na pisna vprašanja v enem mesecu niso odgovorili.